Dunajská Lužná, 25. 9.

Potovanje na Šefu se je končalo, potovanje s Šefom pa še ne. Danes popoldne je dež nekaj tega potovanja spral z naju, še več pa ga je naložil ... Na Šefu je še naloženo, s sebe pa sem ga spral (kot da ni bilo že dovolj moče). No, nisem ga spral iz sebe, in ga tudi ne nameravam ...

Z vremenom sva bila sicer kar uglašena. A zdi se mi, da mu je že prišlo v navado, da mi priredi konec, vreden pomnjenja ...

In kako je izgledal zadnji del potovanja?

Razgrajanja ob poljski meji je bilo bolj malo. Sicer so mi dali povod, ker so bile vse banke in pošte v Ostritzu zaprte, a jih je rešila teta, ki jo je to bolj potrlo kot mene in mi je prinesla češke krone, da sem jih lahko kupil od nje.

Zanimivo je, kako se pozna, ko prečkaš mejo. Energija neke države se razliva izključno znotraj njenih meja, in ko jih prestopiš, enostavno izgine. To velja tudi za takšne brezvezne meje, kot je med Nemčijo-Lužiško Srbijo in Poljsko, ko je železniška postaja vlaka v Ostritzu na poljski strani. Poljska je žalostna ... Tudi to pot sem se držal tradicije in v njej preživel zgolj kakšne četrt ure, potem pa sem bil že na Češkem. Češka je vedra ... In polna okusnih jabolk ob poti .. Vlaki še vedno zamujajo in še vedno imajo na (zdaj digitalnih) oglasnih panojih okenca, kjer so zamude napisane v minutah .... In Slovaška? Slovaška je bolj umirjena od Češke, razen ko se v kakšni vasi oglasijo zvočniki - ostanek socializma, ki ga kar ohranjajo pri življenju - in te nadirajo z vseh koncev; na srečo vsaj z enim in istim dretjem, ne z različnimi kot na Festivalu Lent ...

Kar se tiče Vzhodne Nemčije, pa ne morem reči, da mi je bila nesimpatična. Preveč gozdov ima za kaj takega, dolgih in globokih ... Pa ni tako sterilna kot Zahodna. Je urejena, a ne popolnoma, in tudi vidiš ljudi, kako jo urejajo. Ima znašaj in krajevno posebnost: toliko različnih vrst cest, kot jih najdeš tam, ima malokatera država. Ob asfaltu in makadamu so tu še različne mešanice obojega, potem betonske plošče, tudi takšne z luknjami, ki so bile očitno nekoč del nečesa drugega, nato tlakovci vseh vrst, oblik in stopenj dodelanosti, vse to v obliki ceste, kolovoza ali polovice ceste. Za Šefa nedvomno zelo zanimiva izkušnja, za mene pa pogosto zgolj pretresljiva ...

Zdaj me čaka še lep vikend s prijatelji, ko pridem domov, pa potegnem pod potovanje črto.

Gregor