27.7.2015 smo v YHD -Društvu za teorijo in kulturo hendikepa na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide (MDDSZ) naslovili dopis v katerem smo jih prosili za informacije o razpisu »za samostojno življenje invalidov za obdobje od začetka leta 2015 do konca leta 2018«. Gre za 4-letno sofinanciranje programov osebne asistence. V razpisu je bilo predvideno sofinanciranje nekje med 340 - 350 osebnih asistentov in za to namenjenih 2,5 milijona proračunskih sredstev letno.

V YHD smo na razpisu prijavili skupno 112 mest. Kmalu po razpisu smo začeli spraševati na Direktoratu za invalide, kaj se bo zgodilo s preostalimi nerazporejenimi mesti oz. pripadajočimi namenskimi sredstvi. Ali bo dodaten razpis za nerazporejena mesta ali druga možnost za tiste, ki bi izkazali potrebo pridobitve novih mest za osebne asistente? 

V programu Neodvisno življenje hendikepiranih imamo »oddana« vsa razpoložljiva mesta za tiste uporabnike, ki so že dlje časa na čakalni listi. K nam pa se oglašajo novi in novi, ki izkazujejo nujno potrebo po osebni asistenci. Nekateri želijo zapustiti bivanje v instituciji, ker so samoplačniki in je cena le-teh popolnoma nesorazmerna s potrebami, ki jih izkazujejo (osebna asistenca bi bila v tem primeru cenejša in hkrati kvalitetno neprimerno boljša možnost). Drugi so uspeli na razpisu za neprofitno stanovanje, ki pa se vanj ne morejo vseliti, dokler nimajo osebne asistence...spet tretji so sedaj deležni pomoči ostarelih staršev, grozi jim, da bodo morali v domove za ostarele. Skratka, usode in zgodbe, povezane z njimi, so krute in neizprosne, mi pa jih sedaj brez dodatnih prostih mest lahko le nemočno poslušamo.  Čeprav so mnoge od teh z lahkoto rešljive s pridobitvijo pravice do osebne asistence.

Ministrici ga. Kopač Mrak smo marca predstavili predlog Zakona o osebni asistenci, s katerim se je načeloma strinjala, da je dober osnutek. Zagotovila nam je, da v kolikor Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, jeseni ne bo v obravnavi, bo prednost dala sprejetju Zakona o osebni asistenci. V tem času smo obiskali vse poslanske skupine v DZ, predlog tudi usklajujemo z drugimi organizacijami, ki niso članice Mreže za deinstitucionalizacijo, zgodba je z naše strani tik pred tem, da poslanci vložijo zakon v proceduro. Sedaj je več kot jasno, da Zakon o dolgotrajni oskrbi pred koncem leta nikakor ne bo predložen v obravnavo, saj je vezan na sprejem dokumentov v okviru Ministrstva za zdravje; kar pa pomeni, da se bo zadeva zopet prestavljala za nedoločeno obdobje. Sedaj vse na to temo glasno molči!

Odgovor MDDSZ smo prejeli mesec kasneje, a bi težko rekli, da odgovarja na naša vprašanja, dileme in hude stiske naših kandidatov za uporabnike s čakalne liste! »Proučili so vse pravne možnosti za širitev izvedenega javnega razpisa, a to ni možno, zato širitve (nadaljna tri leta in pol) ne bo. Ministrstvo sicer meni, da je potrebno osebno asistenco sistemsko urediti. »O, kakšna izjemno inovativna ugotovitev!« To je sporočilo in odgovor, ki ga ministrstvo piše tudi za vse posameznike, ki se po neposredno pomoč obračajo nanje.

Torej, nekako tako se lahko bere strateško razmišljanje ministstva; crkujte na obroke, za vse pač ne moremo poskrbeti; upajte na loterijsko mrzlico za nov razpis za osebno asistenco, a nič prej kot 2018; morda vam lahko le poskušamo  zagotoviti mesto v kakšnem od DSO, ki ni popolno zaseden.

A hkrati nam na MDDSZ pravijo, bi bilo prav zaradi priprave predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi, zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in osebni asistenci (že naslov je klobasast) smiselno, da z vložitvijo Zakona o osebni asistenci počakamo do jeseni. Juhuhu, jesen je že tu! In kaj sedaj gospa ministrica?