Po toči je največ mežnarjev ! 

Ker je po toči zvoniti prepozno in se po njej pojavi  največ mežnarjev, ki bi radi zvonili, ko je nevihta mimo, si  oglejte posnetek o tem, ki priča s kakšno težavo smo zbirali podpise proti zakonu o poroštvu za TEŠ6. Posnetek  predstavlja moj nastop v Odmevih po tistem trenutku, ko je bilo jasno, da smo zbrali dovolj, to je 2861 podpisov za nadaljevanje postopka. V posnetku http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/141830124  se vidi kako so tedaj  novinarje, med njimi Slavka Bobovnik, predvsem zanimale ovire za razpis referenduma, nič pa upravičenost njegove izvedbe in vzrok zanjo. No, danes je situacija obrnjena. Vsi se zanimajo za rdeče številke, zdaj na veliko prekrite s črno barvo, o katerih pa za čuda prej nihče ni hotel ničesar niti slišati. Ko sem Bobovniku povedal, da bo z zaustavitvijo TEŠ6 elektrika v Sloveniji cenejša in da sem o tem že napisal članek »Kako ubraniti TEŠ pred TEŠ-em 6«, je g. Bobovnik pogovor zaključil. Po 3 minutah ga je končal z besedami -  To ni današnja tema, o tem pa kdaj drugič – kar  je za mene  seveda pomenilo ob svetem Nikoli. Ampak potem so v istih Odmevih, imeli dovolj časa, da so skoraj 8 minut nesebično in v javnem interesu »furali« domnevno očetovstvo nadškofa Urana. Pa naj še kdo reče, da RTVSLO ni služila in ne služi  javnemu interesu.     

Širši pogled, za razliko od tega silno kratkega TV posnetka pa bi pokazal, da je poleg »odličnih« medijev, kriva tudi  kreativna vloga slovenske akademske stroke in navidezne  “civilne družbe«, ki živi od problemov in ji je bolj malo ali sploh ne mar, njihovo reševanje. Očitno so problemi okolja raison d etre njihovega obstoja.  Upam, da mi bo uspelo dokončati knjigo o tem in še čem -  z naslovom “Kako smo ustavljali TEŠ6 in zakaj smo bili pri tem neuspešni”. Bila naj bi prerez delovanja oziroma nategovanja  družbe – s strani politike, ekonomistov, pravnikov in tudi drugih akterjev, tistih človeških figur, ki so za svoj in »narodov blagor« po slovensko »nesebično« prevzeli nase vso težo tega realsocialističnega vele projekta. Med temi izstopa velecenjeni črni (nekdaj sončni) Peter slovenske energetike – dr. Peter Novak. Človek za vse čase, za vse sisteme in za vse režime, ki je še danes zelo cenjen udeleženec radijskih in TV komentarjev. Meni je zelo poznan po tezi »premog bo kralj 21 stoletja«. Če gospod kljub razvoju tehnologije še vedno resnično tako misli, v kar pa ne verjamem, to sicer ni nič narobe. Narobe je  le to, da se nasprotna mnenja v medijih v enaki meri nikoli niso smela ali mogla promovirati, čeprav  so ponujala povsem realno in 10 x cenejšo alternativo.

Indoktrinacija in manipulacija 

Indoktrinacija, ki vlada v Sloveniji je na vseh ključnih področjih prepojila družbo in državo do zadnjih celic družbe,  mnogokrat je segla celo v idilične družinske odnose. Vendar to je že področje socialne psihologije oziroma patologije, ki jo je uspelo vzpostaviti medijskemu štabu Nika Toša, desni roki Milana Kučana. Razvili so jo do popolnosti – do popolne perverznosti. Kar pa seveda ni težko, če obvladaš represijo in  novinarsko srenjo  na mehek način, je ostalo samo še stvar doziranja in tehnike. Ko sem Nika Toša prosil za pošteno anketo o odnosu Slovencev do posodobitve delujočih blokov v TEŠ, sem dobil žal z njegove strani zgolj dvoumne in nejasne rezultate, očitno z namenom da anketa ne pove ničesar. Na zunaj pa se je hvalil, kako je tudi on proti, kljub temu, da je njegov tedanji politični favorit Janković projekt med vsemi politiki najbolj zagovarjal. Gre za tipično TOŠ-evsko filozofijio: spreminjajmo  vse na način, da se nič ne bo spremenilo, četudi bo za vse še slabše, važno je predvsem, to da - bog ne daj, spremembe ne bi škodile  Kučanovi programirani levici in žlahtni desnici. 

V preteklem tednu so na TV ekranih mnogi točili krokodilje solze za nazaj, tedaj ko je bilo treba kaj narediti pa so se – npr. na POPTV, zelo trudili, v obratni smeri. O imenih, akterjih in  protagonistih projekta pa tudi zdaj nič: ti protagonisti so bili, najprej bivši minister Lahovnik, najbolj pa glavni protagonist poroštvene prevare – ki po zaslugi medijev nikoli ni postala afera, gospod minister  (z Mencingerjem solastnik slovitega privatnega instituta z javno blagovno znamko - EIPF) France Križanič,  jagoda na torti pa je bil zelo markantni kasnejši »vstajniški ekonomist« Marko Golob. V letih 2011 in 2012 je bil Marko Golob eden od ključnih šefov na AUKN, ki je operativno, prek kadrovanja vplival na nadaljevanje projekta v začrtani smeri, ne da bi sam sploh resno pregledal njegove vhodne parametre.  Ti so se in se še vedno, kot je poudarilo zdaj tudi računsko sodišče, logično začenjajo in nadaljujejo pri Premogovniku Velenje. 

Poziv RTVSLO za razkritje povezave Trase 3.r.o s projektom TEŠ6

Sicer pa ni vsega kriva samo RTVSLO, krivi so tudi ostali vodilni mediji, ki vedno briljirajo z razpravami post festum. Zato danes ko je še čas, da se nam ne bi zgodovina TEŠ6  ponovila, pozivam TV Slovenija, naj v novi TARČI – organizira soočenje o projektu 3.r.o, ki je globoko povezan s TEŠ6.  Projekt je še vedno možno ustaviti in traso speljati povsem drugje – po vzhodni varianti, ki je najcenejša in v številnih drugih pogledih najmanj sporna in je že bila s strani vlade izbrana leta 2012. Zavedam se, da bo v Velenju nastal velikanski hrup, ampak to je treba vzeti v zakup, predno dokončno blagoslovimo metode in sredstva, ki prihajajo iz epicentra novodobnega real socializma – iz  Ljudske republike šaleška dolina.  

Konkretno: gre za traso F-5, Arja vas - Velenje, oziroma Černačevo varianto, ki jo je pred tem že nekaj let prej predlagala tudi CI Braslovče. Skratka treba je jasno, glasno in enakopravno predstaviti alternativo. In ne z Židanom in Cerarjem molčati ali točiti krokodilje solze, kako da moramo naprej, »ker se mudi in se ne smemo ozirati na lokalne interese«. Ti so bili s traso F-5 že premagani, s spremembo oblasti 2013 pa so očitno veliki apetiti Šalekov dobili nov zagon.   

Ampak problem je širši, problem je način mišljenja

Zato trdim, da je TEŠ6 v današnji Sloveniji predvsem problem ne-funkcioniranja demokracije – manj je problem ekonomije, ekologije in korupcije. Če pa se že spustimo na področje korupcije gre predvsem za medijsko korupcijo in kar je še huje, gre za  problem medijske prostitucije.  Iz katere je izvirala in še izvira medijska zaprtost za kakršnekoli alternative.  

Slednje pa je posledica dejstva, da smo Slovenci, zgodovinsko nevajeni demokracije, zelo dojemljivi za avtoritarni način razmišljanja. Demokracijo pa jemljemo kot spektakl, ne kot sredstvo odločanja. Tega se Niko Toš in Kučanov krog dobro zaveda, zato me Kučanov nasvet v juliju 2012, naj se ne zanašam na narod, kajti kot je rekel »pusti narod, narod je butast«, niti ni presenetil, presenetila me je direktnost, odkritosrčnost  in izpoved bistva, česar pa pri njem nismo bili nikoli vajeni.   

Skratka, alternativna obravnava projekta, kljub »demokraciji«, ni bila mogoča, bila je onemogočena in v kali zatrta. Iz mnogih objav in posnetkov se vidi kako močno je prevladoval propagandni stroj iz TEŠ in HSE. Na TV nismo mogli priti do besede več kot za nekaj minut. V vodilnem časopisu Delo pa so po 11 oktobru 2011, potem ko so prvič padla poroštva za TEŠ6, praktično v celoti zaprli objave, mene, ki sem o tem največ pisal, pa celo smešili in moje replike in odgovore brez sporočila zmetali v koš.

Prav zato je treba stalno opozarjati, kaj je do današnjega stanja pripeljalo: na silo vzpostavljeni in nikoli načeti in nikoli razgrajeni monopoli. Eden od razlogov pa je seveda  nezrelost in nedoraslost humanistične in strahopetnost tehnične inteligence za upoštevanje alternativ. Bistvo demokracije pa je prav v možnostih spoznavanja  in uveljavljanja alternativ, ne njihovo zanikanje in slepo nasedanje črnim Petrom – slovenske energetike,

Ko so mediji navijali za TEŠ6 so to delali na nivoju otročjih argumentov, s sporočili javnosti, da TEŠ6 potrebujemo - ker potrebujemo elektriko iz vtičnice. In da podatki o projektu niso za javnost, ker so poslovna skrivnost sprivatizirane državne firme.

Za konec pa le še moja hipoteza, ki je zelo blizu resničnosti. TEŠ6 je primer nefunkcioniranja sprivatiziranega državnega lastništva, zato trdim: če bi bila firma TEŠ v dejanski privatni lasti TEŠ-a 6 ne bi bilo, kajti temeljil je na lažnih in falzificiranih podatkih. Kot nekdaj sloviti  jugo projekti: Obrovac, Feni, Donava-Tisa-Donava, Smederevo in številni drugi za katere je Tito iznašel novo kemijsko formulo: »sve če to narod pozlatit«. Takrat je pokojni maršal menda bil med kandidati za Nobelovo nagrado za kemijo. Od tedaj smo napredovali: danes narodu rečemo davkoplačevalci.