Kakšna je razlika, če v iskalnik Google slike vtipkate »Auschwitz map« ali »zelenjavni vrt gredice«? Nikakršna; v drugem primeru je malo več zelene barve.

A je razlika med Auschwitzem in zelenjavnim vrtom v vsebini? Ne. V obeh primerih preživijo samo najmočnejši izmed tistih, ki so pravega rodu. Tisti, ki niso pravega rodu, so deležni sprotnega iztrebljanja. V obeh primerih sta glavna hrana prebivalcev ogabna redka juha in drobtine nečesa, kar z dosti domišljije spominja na kruh. V obeh primerih jih poleg umetno povzročenih pestijo tudi naravne težave: mraz, vročina, veter, suša in vlaga. V naravnem okolju skupaj živeča bitja v ujmah drugo drugemu pomagajo. V taborišču ali na vrtu so drugo drugemu sovražniki in so odvisna skoraj izključno od dobrohotnosti gospodarja, ki ni niti malo dobrohoten.

Oglejte si kdaj človeka s škropilnico! Drugače se drži in drugače hodi, kot kadar je brez škropilnice. Igralci, ki v filmih igrajo poveljnike taborišč, si vrtnih škropilcev najbrž ne jemljejo za zgled, a navdih jih kljub temu vodi v podobno obnašanje. Drža tistih, ki pulijo plevel, ne odraža tako očitno prepričanosti v velepomembnost svojega poslanstva, a to zgolj zato, ker je treba pri tem početju čepeti. Izraz na obrazu je enak. Ti ljudje so ožarjeni, ker skrbijo za red nekje, kjer vladata kaos in smrt …

Otroci rišejo drevesa z okroglimi ali ovalnimi krošnjami. A takih ne vidijo v domačih sadovnjakih. Odrasli 'svojim' drevesom ne dajo možnosti, da bi zrastla vsaj približno podobna sama sebi. Spomladi, preden požene listje, dajejo sadovnjaki vtis, kot da so bili nekaj dni nazaj v epicentru eksplozije atomske bombe. Kasneje se ta slika popravi le, če mimo njih voziš in si polno zaposlen s cesto.

Nekaj časa nazaj so te, če med vožnjo nisi bil zaposlen s cesto, v oči zbodli veliki obcestni plakati z oglasom za mesne izdelke Košaki: »Ustvarjeno s polno mero ljubezni.« Zdaj pa se po televiziji baje vrti »oglas, v katerem pridelovalec in predelovalec piščančjega mesa trdi, da razume piščance.« Nobenega dvoma ni, da so poveljniki koncentracijskih taborišč premogli enako mero 'ljubezni'. Nobenega dvoma tudi ni, da vsi konvencionalni vrtičkarji premorejo enako mero 'razumevanja' za svoje osamljene, v ravne vrste postavljene zelenjavice, posajene v mrtvo, soncu in zmrzali na milost in nemilost prepuščeno zemljo, polno kemikalij, katerih požirek bi človeka spravil vsaj v bolnišnico, če ne v mrtvašnico.

Banalnost zla … »Nikoli več!« so rekli za Auschwitz, medtem ko so bile njihove žene in otroci na vrtu …