{youtube FxCYZR8TziA}

Posnetek: Vita Nastran

Aleksander Praprotnik je na uvajanje v delo osebne asistentke sprejel poslanko  SMC Marušo Škopac in jo »vrgel v vodo«, da se preizkusi v dokaj zahtevnih nalogah kot so aspiracija in menjava kanile. Poleg tega sta tudi skuhala kosilo, obesila perilo in Maruša mu je asistirala pri upravljanju z računalnikom. S posebnim programom lahko Aleksander telefonira preko računalnika. Načtovala sta tudi odhod v mesto z LPP, vendar jima je dež pokvaril plan. Aleksander je še posebej naspidiran, saj je pred petimi meseci zapustil bivanje v DSO Bežigrad in se s partnerico preselil v majhno garsonjero; in tako zaživel na novo.

Maruša Škopac se je po njegovih besedah dobro odrezala ter spoznala delček njegovega vsakdana.

"Moja zgodba

Sem Aleksander  Praprotnik, star 33 let, rojen v Celju in od 16. leta boleham za mišično distrofijo. Osnovno šolo sem obiskoval v občini Braslovče. Potem sem kljub že postavljeni diagnozi obiskoval srednjo strojno šolo v Velenju in jo tudi uspešno zaključil. 

Ko je obolenje napredovalo sem odšel na nadaljnje izobraževanje za ekonomskega tehnika v institucijo Cirius Kamnik. Po končani srednji šoli sem odšel študirat na FDV, bival pa sem v študentskem domu v Rožni dolini, kjer sem se prvič tudi srečal s programom osebne asistence, ki sta mi jo nudila društvo YHD-Društvo za teorijo in kulturo hrndikepa in Društvo štiudentov invalidov Slovenije.
Osebna asistenca mi je tedaj zelo veliko pomenila, saj sem bil popolnoma, kljub svoji gibalni oviranosti, zelo mobilen. Po 2 letih študija se je »odprlo prosto mesto« v DSO Bežigrad. Prav zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, sem bil nekako primoran iti v dom, ne čisto po moji volji.

Kasneje sem dobil ventilator za predihavanje pljuč, naknadno pa še kanilo. Bivanje v domu je bilo zelo mučno, saj sem moral vedno poslušati izgovore, da osebje za moje zdravstvene potrebe ni kompetentno kaj šele usposobljeno. Na omenjenem oddelku sem prebival 8 let, končno pa se je prikazala možnost s strani razpisa MDDSZ za osebno asistenco in s pomočjo društva YHD ter občine Braslovče, ki je z veseljem podprla finančno subvencijo za asistenco, da zapustim DSO in zaživim polno življenje.

Zdaj lahko nemoteno uporabljam mestni potniški promet LPP, ob spremstvu asistentov, česar prej v DSO ni bilo izvedljivo. Lahko si urejam svoje življenje kakor želim, brez vtikovanja socialnih delavk. Lahko si skuham kosilo po svojem okusu, saj je bila hrana v DSO – ju velkokrat zanič. Lahko grem na WC, ko je potreba, v DSO – ju si moral dolgo čakati, tudi po uro. Zdaj imam izbiro do svobodne volje in izražanja, v DSO – ju to ni bilo mogoče, ker so sledile posledice. 

Osebna asistenca, ki jo imam sedaj mi pomeni doživljenjsko neodvisnost od institucije, pomeni mi osebno svobodo do prostega gibanja, ki v domu ni bilo povsem zagotovljeno, čeprav nas vedno prepričujejo, da je v institucijah poskrbljeno za vse naše potrebe, ampak v resnici ni vedno tako. Pomeni mi še večjo voljo do življenja, saj sva se s partnerko še bolj zbližala in poglobila najino vezo. Trenutno imam 2 osebna asistenta, ki pa jih moram zelo pohvaliti, vsaj kar se tiče mojih zdravstvenih potreb naredita veliko bolje kot pa kakršnokoli drugo osebje v ustavnovah.

Načrti za prihodnost so veliki, saj s partnerko načrtujeva poroko, želim več od življenja in ob uporabi osebne asistence sem ponovno zaživel polno življenje iz otroštva, ko sem bil še zdrav.  
Zato upam, da bo Zakon o osebni asistenci kmalu uslišan in da bomo lahko živeli brez skrbi.

Moji izpovedi se pridružuje tudi moja partnerka, saj je kot zaposlena v UKC Ljubljana veliko bolj razbremenjena in je tudi podpornica k sprejetju omenjenega zakona, saj nama osebna asistenca zelo olajša skupno življenje kot tudi načrte za prihodnost.


Aleksander Praprotnik
Viktorija Kern"

Akcija »Poslanec osebni asistent« je izvedena v okviru projekta Mreža za deinstitucionalizacijo. Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete, institucionalne in administrativne usposobljenosti, prednostne usmeritve, spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.