Tik pred viharjem je ozračje običajno nenavadno mirno. Kdor ne prepoznava znakov bližajoče “hude ure”, bo odprl okna, se usedel na balkon ali teraso ter se prepustil (navideznemu) miru naravnih sil in srebal svojo najljubšo osvežilno pijačo. Kdor pa ve, da določena znamenja napovedujejo najhujše, bo zapahnil polknice, pospravil vse, kar lahko in na varnem mestu počakal na neizogibno. Še prej si bo pripravil vsaj najnujnejše zaloge; na primer vloženo sadje in zelenjavo, morda nekaj konzerv, pa testenin, sladkorja …. Nikoli se ne ve!

A ne bomo govorili o vremenu, temveč o finančnem viharju, ki bo temeljito razdejal sistem, ki ga naše vlade, z našim tihim privoljenjem, tako vztrajno skušajo ohraniti pri življenju. Kdor ne vidi znamenj bližajoče ekonomske oziroma finančne “hude ure”, mu pač ni pomoči.

Baloni, baloni

V zadnjih dneh investitorji oziroma bolje rečeno špekulanti na veliko prodajajo evropske in ameriške obveznice (Is the bond bubble finally bursting?). Obvezniški trg se je, zaradi zadolževanja držav za “reševanje” bančnega sistema, v zadnjih letih napihnil na neverjetnih 76 bilijonov ameriških dolarjev (EXPERTS ARE WARNING THAT THE 76 TRILLION DOLLAR GLOBAL BOND BUBBLE IS ABOUT TO EXPLODE) ali po drugih podatkih morda celo na 100 bilijonov (Bond market - Wikipedia). In ta trg zdaj grozi z zlomom.

Najprej za predstavo, koliko je 76 bilijonov dolarjev? To je 76.000 milijard ali drugače zapisano 76.000.000.000.000 dolarjev (pri številkah moramo biti previdni, kajti ZDA uporabljajo drugačno poimenovanje kot v Evropi - glej Razgledi.net, Wikipedija).

Eden najbogatejših Zemljanov, ki je svoje bogastvo “pridelal” predvsem z borznimi špekulaciji, Warren Buffet, opozarja, da so obveznice danes zelo prenapihnjene (BUFFETT: 'I think that bonds are very overvalued'). Strokovnjaki prav tako opozarjajo na izjemno nevarne tvegane obveznice z visoko obrestno mero - junk bonds (Junk bonds: The next financial crisis?).

Veliko opozoril prihaja tudi iz Kitajske, kjer so borzni indeksi v zadnjih mesecih rasli z neverjetno hitrostjo (Bubble trouble: China's stock market looks too hot in It has been a terrible week for China stocks).

Takšnih in podobnih grozečih znamenj je še veliko, a ponovno se politiki in ekonomisti obnašajo, kot da je najhujše že mimo in zdaj drug za drugim zagotavljajo, da smo na poti ekonomskega okrevanja. Kakšnega okrevanja neki? Le redki so tisti, ki opozarjajo na bližajočo ekonomsko kataklizmo.

Zlom ekonomskega sistema kot priložnost za resnični izhod iz krize

V resnici krize, ki se je uradno začela leta 2008, sploh ni konec, kajti vzroki zanjo, ki so sistemske narave, niso bili odpravljeni. Politiki niso naredili ničesar, da bi regulirali ekonomski sistem, ki temelji na neprestani rasti vsega - gospodarstva, dobičkov, kreditov, borznih indeksov itd. Ekonomski sistem in njegov osrednji del - finančni sistem, delujeta vse bolj neodvisno od držav in obvladujeta večino družbenih ter političnih institucij.

Kriza leta 2008 je v resnici pomenila konec tega sistema, ki pa ga državam uspeva ohranjati samo še zaradi gromozanskih vsot denarja, ki ga namenjajo “reševanju” že propadlega finančnega sistema. Vendar se zdaj to obdobje počasi in neizogibno izteka; zgodilo se bo tisto, kar bi se moralo že kmalu po letu 2008 - popoln zlom ekonomskega sistema, kakršnega poznamo danes.

In verjemite, to sploh ni slaba novica, kajti na pogorišču tega sistema lahko nastane nekaj novega, boljšega. Lahko se končno dogovorimo za globalni sistem medsebojne delitve, ki bo v kratkem času odpravil revščino in lakoto, pomiril vse številnejše mednarodne konflikte, zaustavil veletok beguncev in odpihnil ekonomsko krizo.

A pred tem vseeno ne pozabite na vloženo sadje, zelenjavo, morda nekaj konzerv, pa testenin, sladkorja … Nikoli se ne ve.