Homo sapiens bi naj bil moder človek. A modrosti ta vrsta premore v obnašanju prav toliko kot v barvi – skoraj nič. Če bi bili ljudje res modri, kot menimo, da smo, bi znali ločevati prave težave od namišljenih. Znali bi jih tudi reševati, če bi bile rešljive. Če ne bi bile, bi rešili, kar se rešiti da, in to s čimmanj nevšečnostmi za vse vpletene.

Dokazov, da kot vrsta ne počnemo ničesar od tega, je nešteto, in vlečejo se že iz prazgodovine. Mnogih nevšečnosti in grozot sicer nismo storili zanalašč. A po drugi strani smo zelo redko ustavili konje, ko smo se zavedeli neprijetnih posledic. Precej več modrosti smo vložili v zanikanje povezav med vzroki in posledicami ter v omalovaževanje posledic.

Iztrebljanje velikih vretenčarjev je značilen primer. Prvi Avstralci in Američani so jih morda res lovili zgolj za hrano in brez namena, da jih iztrebijo. A ko jih je bilo vedno manj in manj, so jih še vedno lovili. Drugi Avstralci in Američani (ki so se imeli in se še vedno imajo za prve), so preostale velike živali lovili tako za hrano kot za zabavo. Zelo počasi so jim prodrle do uma težave, ki jih takšno početje povzroča ne le (iz)umirajočim živalim, ampak tudi njim samim. Do uma pa so jim prodrle prav v času, ko se je lovu za hrano in zabavo pridružilo še pospešeno uničevanje njihovega življenjskega okolja. In rešitev? Najprej so trdili, da lov in krčenje življenjskega prostora nista tako obsežna in uničujoča, kot sta. Ko to ni šlo več, so rekli, da vrste ves čas izumirajo in da to ni nič hudega. Medtem so zamejili nekaj narodnih parkov, pa še te predvsem zato, ker so na neuporabnem ozemlju ali pa se da z njimi lepo služiti. Iztrebljevanje pa se veselo nadaljuje …

A po drugi strani ogromno časa in truda posvečamo ukvarjanju z nepomembnostmi. Kot iztrebljanje živali se iz prazgodovine vleče tudi ukvarjanje s posmrtnim življenjem. Skrivnosti posmrtnih občutkov so danes prav tako skrivnostne, kot so bile pred več kot 100.000 leti, ko smo začeli zganjati cirkus okoli trupel. Koliko priprav, izdelkov, gradbenega materiala, razmišljanja, razpravljanja, prepiranja in mlatenja prazne slame je šlo v nič …

Zgodovina človeštva je zgodovina reševanja napačnih težav. Tako nastajanje kot propadanje družb sta pravzaprav posledici napačnih odločitev. Zakaj je treba podjarmljati sosednja ljudstva? … Zakaj je treba graditi tako mogočne palače in svetišča? … Zakaj je treba vire izčrpavati bolj, kot so se zmožni obnavljati? … Zakaj je treba potem, ko se tega nasitimo, vse skupaj uničiti in pozabiti vse, tudi tisto, kar je bilo dobro? …

Ko so šli eni ljudje na Luno, so se drugi spraševali, zakaj je treba zapravljati denar za take neumnosti, ko pa bi ga lahko dosti bolje uporabili na Zemlji. In to vprašanje se pojavlja pri vseh dragih znanstvenih podvigih. Pogosto je tudi ob dobrodelnih zadevah, sploh kadar so namenjene inozemstvu. A zanimivo: nikoli se ne uporabi za vzdrževanje belih in modrih ovratnikov, nikoli za gradnjo tovarn in trgovin, nikoli za delovanje bank in borz …

Težava ne tiči v podzemlju Cerna, ampak v nadzemlju Berlina, Bruslja in Washingtona … Težava ni v jedrskih elektrarnah, ampak v našem zapravljanju, ee, porabi energije … Težava ni v prejemanju in vračanju uslug (v dolgu), ampak v pomanjkanju, zaradi katerega si je treba izposoditi od tistih z izobiljem, in v obrestih, ki razliko med pomanjkanjem in izobiljem povečujejo … Težava ni v cenah, ampak v maržah … Težava ni v vladarjih, ampak v tem, o čem vse lahko odločajo in kaj vse si lahko dovolijo, ee, kaj vse jim z lahkoto dovolimo … Težava ni v brezposelnosti, ampak v hudo neenakomerni razporeditvi dela in plačila med dela zmožne in voljne … Težava ni v mejah, ampak v njihovi nepravičnosti, nedoločenosti in nespoštovanju … Težava ni v verah, rasah in spolnih usmerjenostih, ampak v tem, kaj si večina o tem misli in zaradi tega počne, kadar se ne boji kazni … Težava ni v posmrtnem ampak v predsmrtnem življenju …

Zakaj je potrebna civilizacija? … Zakaj je potrebna razslojena družba? … Zakaj poleg vodij (ki skrbijo za potek dela) potrebujemo tudi vladarje (ki samovoljno odločajo o tem, kaj naj se dela)? … Zakaj so potrebne vere?  … Zakaj je potreben napredek? … Zakaj je potrebno vtikanje v življenja drugih? …

Zakaj imamo težave, ki si jih povzročamo sami? … Zakaj imamo težave, ki sploh ne bi bile težave, če se ne bi sami tako odločili? … Zakaj vsaka rešitev neke težave povzroči novo? … A smo res tako neumna vrsta, da ne znamo niti ene težave rešiti in samo živeti naprej brez nje? …