Gospa je oni dan na shodu v podporo JJ-ju preprosto in zelo odkrito v kamero rekla tole: če nam bo vladal Janša, bo vse v redu. Ni sicer povedala, kaj vse naj bi bilo v redu, je pa njena izjava vredna razmisleka, kajti izraža več, kot je gospa mislila, čeprav je izrekla besedico vse; po drugi strani pa ravno taista besedica pove vse, to pa obenem dokazuje tudi moč jezika in izgovorjenih besed. Pomembno je tudi, da je dodala tole: ne razumem, zakaj ljudje ne spregledajo in ne spoznajo, da bi bilo vse v redu, če bi nas vodil JJ. Razmislimo, kajti morda je mislila, da bi moral postati voditelj vseh državljanov in vseh državljank, ne zgolj nekaterih kot sedaj, in da bi bilo vse redu že zato, ker bi postal vodja; slednje dokazuje moč množične psihologije in pomen vodij za psihologijo posameznikov.

Na začetku je kljub temu preprosto vprašanje. Kako je mogoče verjeti, da lahko en sam človek vodi državo in doseže, da bo vse v redu? Poglejmo najprej, kaj sedaj ni v redu, pa bi moralo biti; očitno je namreč, da v tej deželi številne stvari že dolgo niso v redu, pa čeprav je JJ v zadnjih dvajsetih letih vedno znova bodisi v vladi bodisi v njeni neposredni bližini.

Podnebne spremembe. Medtem ko celo številni strokovnjaki, ki se ukvarjajo na primer z umetno inteligenco, napovedujejo kar preskok civilizacijskega življenja na višjo raven, kar je še bolje od  napovedi, da bo vse raslo, pri čemer ne znajo povedati, kaj naj bi preskok sploh pomenil, se zadeve empirično poslabšujejo iz dneva v dan, zato se zastavlja dodatno vprašanje, kako je mogoče, da ljudje, vključno s strokovnjaki, tega ne vidijo, ne razumejo, nočejo videti in se upirajo razumevanju. Spraševanje nikakor ni naivno, odgovori na vprašanje pa so tudi že dalj časa znani.

Znanost že dolgo ponuja razlage takega človeškega vedenja, toda to kajpak ni dovolj, da bi ljudje vedenje tudi spremenili. Teorija je pač nemočna, če ni volje za konkretna dejanja.

Dan Osvobodilne fronte je zato izvrstna priložnost za nadaljnji razmislek o potrebi ljudi po revolucionarni spremembi sveta, ki se ne bo zgodila sama od sebe in je ne bo vodil en sam človek, temveč se bo zgodila, ko bo številnim ljudem tekla voda v grlo in bodo ustanovili Novo osvobodilno fronto.

Sklep je jasen: en sam voditelj ne more narediti ničesar, da bi zaustavil globalne podnebne katastrofe, saj se trenutno človeštvo ne more zediniti niti glede njihovega obstoja.

Zakon profitabilnosti. Kapitalizem je v škripcih, ki se bodo nadaljevali in stopnjevali. Zakon profitabilnosti namreč ne bo omogočal naraščanja profitov, zato bodo kapitalisti vse bolj nezadovoljni in nesrečni.

En sam voditelj ne more spremeniti zakona profitabilnosti in ne more zajamčiti profitov, da bi bili kapitalisti srečni, saj bi moral spremeniti sam kapitalistični sistem – na primer v komunističnega.

Dolgovi. Svetovna zadolženost je gigantska. Nikoli ne bo mogoče odplačati vseh dolgov, pa če države privatizirajo čisto vse, kar obstaja. Dolgovi se bodo v resnici nenehno povečevali, saj ni dobrega razloga, da bi se kar čez noč nehali povečevati, potem ko so desetletja zgolj rasli.

En sam voditelj ne more narediti dobesedno ničesar, da bi se dolgovi povrnili.

Kapitalistično izkoriščanje ljudi. Staro je nekaj stoletij in se ne zmanjšuje, temveč se povečuje, zato so razlike med revnimi in bogatimi ljudmi iz dneva v  dan večje. Nihče razen svetovnega proletariata ali narave ga ne more zaustaviti.  

JJ ne more zmanjšati niti števila nezaposlenih, saj je njihovo število odvisno od kapitalističnih zakonitosti, po katerih deluje Kapital, ne pa od dobre volje tega ali onega posameznika, njegove karizmatičnosti, inteligence ali osebnostne strukture, če kozmičnih energij, plimovanja oceanov in uboge Lune niti ne omenjam.

Ugotovili smo torej, da JJ ne bi mogel vplivati na nobeno zares pomembno zadevo na tem svetu, če bi postal voditelj. Zanimivo pa je tudi, da že je voditelj oziroma prvak; očitno je, da mu to ne zadošča. Ne more postati voditelj vseh Slovencev, čeprav sam pravi, da je pred njim še veliko bitk, kajti čisto vsi Slovenci ne bodo nikoli postali taki, da bi mu bili pripravljeni verjeti.

JJ torej za vse Slovence ni pomemben, saj je pomemben le za peščico ljudi, ki jih že sedaj vodi. Način razmišljanja moramo zato nekoliko prilagoditi oziroma spremeniti.

JJ namreč ni pomemben za stvari, ki so zares pomembne, je pa pomemben za vse tisto, kar ni pomembno, tako kot za večino ljudi ni pomembno, kaj je res, temveč je pomembno, kaj lahko verjamejo, da je. Poglejmo.

Janša ni pomemben za teorijo in za vpogled v resnico družbenega življenja, je pa pomemben za zastopnike in zagovornike teorije zarote. Ni pomemben za razumevanje prihodnosti, je pa pomemben za razumevanje preteklosti. Njegov boj ni pomemben za delavce, je pa pomemben za ljudi, ki imajo radi iracionalna nacionalistična čustva. Ni pomemben za vse vernike in nosilce vraževerja, je pa pomemben za katoliško korporacijo. Ni pomemben za izključene in marginalizirane ljudi, ki trpijo, je pa pomemben za elito, ki že uživa v komunizmu. Ni pomemben za znanost, je pa pomemben za zastopnike neoliberalnega pragmatizma, ki bi radi spremenili znanost v deklo Kapitala. Ni pomemben za napredne ljudi, je pa pomemben za konservativce. Ni pomemben za boj za pravičnost, je pa pomemben za privatiziranje. Ni pomemben za otroke in njihovo prihodnost, je pa pomemben za starce in za njihovo preteklost. Ni pomemben za resnico, je pa pomemben za nekatere fantazme.

Če se bo torej JJ vnovič zavihtel v sedlo oblasti, se bo razcep med Slovenci in Slovenkami povečal, ne zmanjšal, kar pomeni, da bo prispeval k temu, da bo vse še manj v redu, kot že je. Zopet bo na udaru rdeča zvezda, strici iz ozadja še kar ne bodo hoteli oditi in se bodo vračali kot kaki zombiji, podnebnih sprememb ne bo manj, temveč jih bo bistveno več, kuga fantazem se bo širila.

Stroški bodo večji od 1,6 % svetovnega BDP-ja, kakršni so sedaj. Veliko ljudi bo trpelo in umrlo. Znova bo potrebna partijska disciplina, če bomo sploh še hoteli živeti na tem planetu, potrebna pa bo tudi Osvobodilna fronta, ki so jo naši starši ter dedki in babice nekoč že ustanovili.

Naše upanje je, da Nove osvobodilne fronte ne bo vodil JJ.