Medtem ko se velik del slovenske politike na čelu z Državnim zborom (DZ) ukvarja predvsem s folklorno-državnotvornimi in sociološkimi temami, gredo mimo njih izjemno pomembne politične in ekonomske teme. Tako je danes veliko govora o dolžini himne, o njenem prepevanju v DZ, o pravicah manjšine istospolno usmerjenih državljanov (kar danes sploh ne bi smelo biti več politično vprašanje, saj nas k njihovem spoštovanju zavezuje kopica mednarodnih deklaracij, konvencij in zakonov), medtem pa mimo DZ “polzijo” ključne zadeve naše prihodnosti, na primer pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu TTIP in bančno-korporacijskem stvoru DUTB oziroma slabi banki.

TTIP

Naj se še tako pritožujemo čez politiko, državljani vendarle (še) imamo nekaj možnosti, da vplivamo na politične odločitve naših “izbrancev”, na primer na volitvah, protestih, preko medijskih pritiskov itd. Vendar se to že v bližnji prihodnosti lahko radikalno spremeni, namesto politikov nam bodo vladali neizvoljeni šefi korporacij. Ti imajo že zdaj velik vpliv na politične odločitve, a s sprejetjem novih prostotrgovinskih sporazumov, kakršen je na primer TTIP, bo njihova moč daleč presegala moč in vpliv predsednikov vlad in parlamentov.

Tomaž Mastnak v članku Globalna grožnja pravi, da prostotrgovinska sporazuma TTIP in TTP “oblikovanje te politike in tudi vplivanje nanjo jemljeta iz rok nacionalnih vlad in s tem iz rok državljanov, ki vlade volijo. Ta politična razlastitev bo garancija za nemoteno ekonomsko ropanje in uničevanje naravnih in človeških virov.”

Guruji neoliberalizma nas sicer učijo, da se politika ne sme vmešavati v ekonomijo, a resnica je povsem drugačna: ekonomija je politična tema, ki je ključnega pomena za državo. Brez lastne politične ekonomije, nadzora nad naravnimi viri in lastništva ključnih podjetij (transport, telekomunikacije, kmetijstvo itd.) je država zgolj prazna lupina, kjer parlament odloča samo še o dolžini svoje himne; o času in kraju, kje se bo izvajala (Himna na začetku vsake seje parlamenta) in o socioloških vprašanjih družinskih skupnosti.

DUTB

Poleg globalne grožnje prostotrgovinskih sporazumov imamo tudi mi svojo “malo” pošast, ki se imenuje DUTB - slaba banka. To je bančno-korporacijski stvor, ki mimo politike in državljanov izvaja politiko totalne privatizacije oziroma razprodaje državnega premoženja, ki so ga državljani desetletja mukoma ustvarjali. Zdaj neki tuji in domači menedžerski birokrati po svoji logiki oziroma z “ne vemo kakšnimi” interesi v ozadju prodajajo “ne vemo komu” številna, tudi najboljša slovenska podjetja. DUTB je pravzaprav slovenska podružnica velikih globalnih bank in korporacij. Morski psi z Wall Streeta prišli po “svoje”, pravi Jan Bratanič.

Sprejem prostotrgovinskih sporazumov in privatizacija podjetij iz Slovenije ustvarjajo kolonialno tvorbo velikih bank in korporacij. Zato se velika večina politikov danes raje ukvarja z simboli države. Morda bo kmalu to tudi edino, kar bo od države Slovenije ostalo.

Uničujoča komercializacija družbe

Dejansko gre pri prostotrgovinskih sporazumih in privatizaciji/razprodaji premoženja za procese, ki vodijo v popolno komercializacijo družbe. Komercializacija (trgovinizacija) je proces preoblikovanja dobrin, človekovih aktivnosti, narave, celo človeka samega v tržno blago. Ne gre za to, da je trgovina slaba sama po sebi, temveč da takšna postane, ko prestopi meje, v okviru katerih je delovala dolga stoletja. Komercializacija je postala izjemno nevarna, celo za sam obstoj človeštva.

Ko bodo voda, gozdovi, šole, zdravstveni domovi, telekomunikacije, ceste in druge dobrine državljanov v popolni lasti korporacij - v to smer namreč gremo - se bo Državni zbor lahko preimenoval v pevski zbor Bivše republike Slovenije. Saj že zdaj pogosto tako zveni. Časa za prepevanje celotne himne bo več kot dovoj.