Že cel teden sem bolna, nekakšna viroza, ki me je ujela med pomembnim delom in mnogimi obveznostmi. Ni kaj, mogla sem podleči in sem tako obležala; še vedno ni v redu. Sedaj sem res že sita poležavanja in spremljajoče utrujenosti, saj moj nemirni duh hoče nekaj koristnega početi in ne samo brezciljno “bluziti” v upanju, da se misel porodi. Dasiravno je za filozofinjo tudi to zelo produktivno ali bolje, plodno početje, ki pa ga logika kapitalizma prezira in ne tolerira, saj ne prinaša tiste tako iskane dodane vrednosti, ni uporabnosti. Vsaj tako se zdi. Ker pa se tej logiki že od nekdaj poizkušamo vztrajno zoperstavljati, kolikor je to sploh mogoče, saj smo do vratu potopljeni v kapitalističnem svetu, nam je lahko že sam upor vir zadovoljstva.

Predvsem gledam televizijo in moram reči, da me je po dolgem času res fasciniral grški finančni minister Yanis Varoufakis (tudi priimek je pomenljiv). Res se mi zdi zelo privačen tako na pogled kot tudi intelektualno je zelo zanimiv. Njegov CV je zavidljiv, doktoriral je na University of Essex, magistriral na University of Birmingham, Department of Mathematical Statistics ter predaval na številnih svetovnih univerzah, avtor mnogih člankov in knjig…

Kot se sam definira, je ekonomist po naključju, marksističnega profila, ki si je zadal nič kaj manj ambiciozne naloge kot je, izpogajati nove, ugodnejše pogoje za odplačevanje grškega dolga. Prekiniti bo potrebno s politiko strogega varčevanja in odpreti vrata za socialni koheziji. Odločno in brezkompromisno se bo moral spopasti s triglavim zmajem (ECB, IMF in Evropska komisija), ki je v Grčiji vojaško diktaturo, zamenjal z diktaturo ekonomije. Zloglasna Trojka, ki je grobo in nezakonito posegla v grško družbo in politiko ter neusmiljeno srkala kri grškega ljudstva, bo gotovo uporabila vse možne (legitimne ali ne) zvijače in pritiske, da ohrani svojo moč, ki temelji predvsem na strahu in ustrahovanju ljudi, podkupljivosti, pokorščini in pokvarjenosti politikov. Se bodo ti strahovi razblinili, tudi v drugih državah, ko bo postalo bolj očitno, da gre za virtualno moč, virtualno ekonomijo, virtualno oblast, ki ji ne smemo dopustiti, da nam poseže v kosti. Da nam razgradi družbo v kateri ne bo prostora za solidarnost, sodelovanje, ne bo dela, ne jela, ne javnih storitev in dobrin. 

Matematik, odličen govorec tudi v angleščini, samozavesten, casual oblečen, kar je zadrte Angleže na Downing streetu razjezilo, a meni se zdi vse na njem predvsem zelo seksi. Pisec bloga, oboževalec Harley Davidsona. Tako kot Cipras ne nosi kravate in srajca mu visi čez hlače; detajli, ki so očitno na simbolni ravni zelo pomembni in kažejo na razlike v stilu, vedenju in mišljenju. V t.i. visoki politiki lahko že to deluje kot izziv in predrznost.

Tudi politika je takoj lepša, če je nabita s testosteroni, kot pa prazen nič, napihnjen z bingljajočimi kravatarji, ki so prispodoba za tisto, kar naj bi bilo v hlačah. Kot vidite in čutite je Dioniz v svojem polnem elementu. Zakaj pa ne, ko je že vse okrog nas tako turobno, hladno  in depresivno. V Grčiji se sedaj veliko dogaja, je obdobje optimizma, upanja in pričakovanj, a z zavestjo, da nič ne bo prišlo samo od sebe in se pot iz zablode šele začenja. Bruseljskim evrokratom in politikom pa se meša, čeprav si močno prizadevajo, da ohranjajo hladen, neomajen videz in skrijejo nervozo pred neznanim in nepričakovanim. 

Bo Minotaver Yanis našel pot iz labirinta globalne virtualne ekonomije? Pozorno bomo sledili njegovim korakom in sledem, ki jih bo puščal.