Grki po volitvah, na katerih je zmagala stranka Siriza, hitro vlečejo poteze, ki so dodobra razburkale evropsko in globalno finančno elito. Zavrniti sodelovanje z zloglasno trojko (Evropska centralna banka, Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad), katere edina naloga je uničiti blaginjo ljudi, je izjemno pogumna in pomembna poteza (Dnevnik: “Zavračamo sodelovanje s trojko, ki je ne priznava niti Evropski parlament”).

Panos Cakloglu, profesor na atenski ekonomski in poslovni univerzi, je pred časom opozoril, da je bil »kumulativni padec BDP v Grčiji dejansko večji kot v medvojni Nemčiji. Primerljiv je zgolj z recesijo v ZDA in Kanadi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Tega ne more zdržati nobena država” (Siriza je upanje, a kako dolgo še?).

Tisto, kar je in kar še počenja trojka v Grčiji, nima nikakršne zveze z ekonomijo, temveč gre za čisto izživljanje. V ozadju teh ukrepov ni nikakršne ekonomske teorije niti nikakršnih resnih empiričnih študij, na katere se tako radi sklicujejo ekonomisti, gre za golo brutalno silo. Gre za vojno, vojno proti grškemu prebivalstvu. Le orožje je drugačno - dolg namesto pušk - posledice pa so identične.

“Veliko ljudi verjame, da so krediti, ki so bili odobreni Atenam, namenjeni spodbujanju grške potrošnje,” pravi nobelovec Krugman (Europe’s Greek Test). Grki od vse silne pomoči v resnici nimajo prav ničesar, ves denar je namenjen zgolj odplačevanju obresti in glavnice starih dolgov. A to ni samo problem Grčije, saj na primer dolg vseh 28 evropskih držav znaša kar 11,4 tisoč milijard evrov (V krempljih tistih, ki upravljajo dolg).

Ko naši politiki neprestano ponavljajo neoliberalistično mantro “ne smemo porabiti več kot zaslužimo”, nočejo ali ne želijo povedati nečesa: če bi porabili samo toliko kot zaslužimo, bi nas v kratkem času pobralo. Ker države niso več suverene pri ustvarjanju denarja, si morajo denar sposojati na finančnih trgih (oziroma pri velikih zasebnih bankah in skladih), za obresti seveda. Slovenija zdaj letno vrača “gospodarjem denarja” približno milijardo evrov letno. Grčijo so gospodarji denarja postavili za primer - “to se vam bo zgodilo, če ne boste delali tako kot mi hočemo”.

Resnica pa je takšnale: zaslužiti (beri: delati) moramo veliko več, kot porabimo, da bi bogati lahko postali še bolj bogati. Zato je zdaj Grčija postala tako nevarna. Ogroža samo “naravo” najbolj krivičnega sistema v zgodovini - zasebnega globalnega finančnega sistema. Kar želijo danes storiti Grki, je nedavno že uspelo Ekvadorju, ki se je znebil mednarodnih finančnih institucij in jim prepovedal vstop na svoje ozemlje - Ekvador na poti iz krize.

Grška dvojka trojki je zato nujna (kaj pa mi?). Gre za preživetje. Gre za svobodo. Gre za demokracijo. Nič manj kot to.