Roberto Benigni, ki prav gotovo ne potrebuje posebnih predstavitev, saj je v svoji zvrsti komika, poeta, režiserja in interpreta edinstven in navdihujoč obenem je tokrat  presegel celo samega sebe. 15 in 16 decembra je RAI Uno predstavil radostno branje-interpretacijo Desetih božjih zapovedi, ki si jo je prvi večer ogledalo več kot 9 milijonov gledalcev, v drugem večeru pa je gledanost presegla 10 milijonov. Preprosto fantastično! Dvakrat po dve uri navdihujoče pripovedi o svobodi, življenju, ljubezni, dobroti, zvestobi; brez kozarca vode. Povsem pričakovano ga je pred začetkom drugega večera poklical sam papež Bergolio in mu čestital za podvig in pogum.

Deset božjih zapovedi ne govori zgolj o Bogu ali našem odnosu do njega, ampak tudi o drugemu, drugačnemu, našemu bližnjemu, s katerimi je potrebno razpravljati, ga poslušati, poslušati njegovo zgodbo, da bi ga lahko sploh lahko dojeli in razumeli, da bi ga lahko ljubili. V tistih časih govoriti o tem je bilo to nekaj strašansko revolucionarnega, pravzaprav je to še danes zelo revolucionarno. Morda današnje dni še toliko bolj, ali celo edino dejansko pravo revolucionarno dejanje, ki je sploh možno in mogoče. Ljubiti bližnjega, ljubiti druge. Biti sposoben tega čustva in dejanja hkrati; to je dejansko nekaj junaškega. Ljubezen v Bibliji ni zgolj čustvo, ampak je tudi dejanje. Torej z dejanji je potrebno pokazati svoja čustva, drugače jih preprosto ni. Deset zapovedi so zakoni, ukazi, pravila, ki se tičejo čustev in nas samih ter odnosa, ki ga imamo do sveta. Obračajo se neposredno na nas, govorijo v prihodnosti in nam zapovedujejo, da moramo ohranjati ter varovati življenje in svet. Bog se nam v prvi zapovedi predstavi ne kot stvarnik (nebes in zemlje), ampak kot osvoboditelj: “Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene!” Osvoboditelj, ki postavi zapovedi, zakone, ki dejansko omogočajo svobodo. In iz svobode izvira ljubezen. Svoboda ni nekaj preprostega, brezskrbnega, lahkega, ampak od nas zahteva prevzemanje odgovornosti za svoje odločitve, zato je mnogi nočejo, raje ostajajo ali izberejo suženjstvo.

“Mislim, da je to najlepša zgodba na svetu, pripoved 2. Mojzesove knjige, Exodus, primer revolucije, pot, ki jo je potrebno zasledovati, je lahko za zgled vsakemu gibanju s težnjo po svobodi. Te zapovedi so dobre za zdravje, prav sedaj jih potrebujemo?!” Vir izjemnih modrosti, ki nam z vsakim branjem ponuja nešteto možnosti za nove in nove interpretacije ter razumevanja bistva naše eksistence. Pravzaprav sploh ne gre za vero kot tako, ampak gre za temeljne postulate človečnosti, ki smo jih že v temelju dolžni spoštovati kot človeška bitja. 

Kaj je to kar gori in ne izgori?

Ljubezen.

Ko smo zaljubljeni gorimo, žarimo, a se ne iztrošimo.

Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog! Našli smo recept za dolgo življenje; spoštuj očeta in mater in boš dlje živel, prav tu na Zemlji, ne kar tako abstraktno, tam v onostranstvu. To nam zagotavlja sam Bog; in če njemu ne verjamemo, komu pa bomo? Pomeni tudi, da skrbimo za starše, ko so že v letih, dajemo zgled svojim otrokom, ki bodo nekega dne morda tudi oni morali pomagati nam in torej, ker zanje skrbimo bodo živeli dlje. To je dokaj logična razlaga, pojasnilo na prvo žogo. Skrbimo za njih kot so oni v otroštvu skrbeli za nas, na nek način jim vračamo pozornost in pomoč, ki smo jo bili deležni. Da jim posvečamo svoj čas in pozornost, jih ljubimo. A prav ta dragoceni čas, ki si ga iztrgamo in podarimo tistim, ki ga potrebujejo, se nam vrača v dvakratni meri; ga dejansko izrabimo in ovrednotimo, oplemenitimo in nadgradimo. Kaj pomeni ljubiti? Podarjati tisto česar nimamo, kar ne posedujemo!

Vse je ljubezen in ljubezen sovpada s srečo. Iščite sedaj srečo. Vsi mi smo jo dobili v dar, vsem je bila podarjena, ampak ker je darilo tako lepo, se nam je skrilo. Mnogi se ne spomnijo kam so ga dali. Poiščite ga, iščite vsepovsod, vse premečite, sreča je tam. Tudi, če pozabi na nas, mi ne smemo nikoli pozabiti, da jo iščemo, da obstaja.

Srečno in veselo, v upanju,

da spoznanje nekoč bo dozorelo,

kako v življenju ločiti stvari,

na kar je pomembno in kar ni,

da dragoceno ni to kar poseduješ, kar vrednega imaš,

ampak to kar v svojem bistvu si in to kar drugim daš.

“Kaj si” pa boš moral sam/ma ugotoviti, poiskati in odkriti,

bližnjic na tej poti ni,

ampak potrebno na njej je ljubezen deliti.