Veseli december in prazniki so ponovno z nami medtem, ko se zdi Miklavž že zdavnaj mimo. Kakor hitro nas je v začetku decembra obiskal, še bolj hitro je pozabljen. Prav v takšnem vzdušju se v naslednjih dneh pričakuje prihod drugega mesije, ki bo naslikal nasmešek na obraze in nam pokazal, da alternativa zdolgočasenemu življenju po notah že ponarodele pesmi „kuća poso“ avtorja Ekreme Jevrića vendarle obstaja.

Težko pričakovani Božiček in odrasli

In vsako leto takrat, ko je najtežje pride na obisk namesto nekdaj z vzhoda priljubljeni Dedek Mraz naš novi, sedaj zahodni ljubljenec Božiček. Debelušen in nasmejan stric, ki nas v rdeči alarmantni opravi opomni, da je čas da si oddahnemo od napornega vsakdana ko hlinimo, trpimo in lažemo. Vse z namenom, da slučajno ne bi bili drugačni od drugih. S seboj je prinesel cel kup nasmeškov in izdelkov, ki jih bomo kupovali do onemoglosti in sami sebi dokazali, da vendarle o nečem v svojem življenju odločamo -  poglejte nas, saj kupujemo! Naše življenje ima razlog za veselje, saj nam je dan kar cel mesec za uživanje in brezbrižnost. Veseli december! Mesec, preden nastopi še eno turobno leto v katerem nas bodo vnovič zadolževali, zmanjševali plače in prodajali družbeno premoženje z namenom, da bi nam in našim otrokom bilo bolje. Nesporno prikladna priložnost, da si namesto zvezd na nebu ogledamo lučke v mestu, spijemo enega ali dva kuhančka in nazdravimo na boljšo prihodnost upajoč, da si bomo lahko v novem letu privoščili še več izdelkov in še več kuhančka.

Veseli december je edinstven mesec v katerem ima vsakdo priložnost, da se odkupi za svoje grehe in pokaže svojo dobroto in veliko srce. Kaj ni lepšega, ko ste se prijateljem celo leto uspešno izmikali, sedaj pa jim kupite darila, katera bodo že jutri samo predmet za nabiranje prahu. Ne hlinite užaljenosti zaradi tega, ko sami čutite isto. Cel mesec se ubadate s tem, kaj boste komu podarili in pri tem doživljate travme, ker se iz lastne izkušnje zavedate, da imajo vsi polno rit vsega. Zombizirani iz dneva v dan letite po nakupih, ne zato ker bi si tega želeli, temveč ker to počnejo vsi drugi okoli vas, ne upate pa si gordijskega vozla prekiniti. Imate prav, kaj bi revolucijo zganjali v veselem decembru, ko pa si tega niste upali storiti v celem letu.

Božiček in otroci

Verjetno se bo sedaj kdo zglasil, da se gre Božička zaradi otrok. Veseli je december, bodite vendar vsaj zdaj, ko vas vsi zagledani v izložbe ne opazujejo, iskreni in priznajte, da ima večina otrok, ki jih poznate tako, kot vi polno rit vsega. O tistih drugih, po sirotišnicah ali prehodnih domovih pa tako ali tako nikoli niti ne razmišljate. Ko bi svojim otrokom prinesli tako, kot so vam nekoč starši za Miklavža suhe slive in pomaranče, bi tvegali, da vam jih vržejo v glavo.  A kaj bi vam govoril, saj jih poznate, vi ste jih namreč vzgojili. Če seveda izvzamemo stare starše in šolo na katero pogosto valite krivdo, kot bi bila primarna odgovornost vzgoje vaših otrok ne vaša, ampak njihova.

Vem, da nimate časa. Jasno, da ste polno zasedeni in utrujeni. A koliko je med istimi tistih, ki ne najdejo časa za svoje najbližje, ki hlinijo odnose in družine, ampak na njihovo srečo obstaja Božiček. Čas, ko se svojim otrokom lahko odkupite je tu. In že kupujete raznorazne igrače, ki otrokovo pozornost, preden izgubijo zanimanje, držijo le nekaj minut. Prav imate, če ne letos potem je treba naslednje leto obvezno kupiti nekaj dražjega: računalniške igre, pametni telefon, dlančnik. Mislite, da je to ekvivalent ljubezni? Mogoče bi vendarle razmislili o tem, da otroku namesto predmetov posvečate malo več sebe.

“Saj to delamo!“ mi je odbrusila ena od mojih znank, ker se pa oni doma na Božičkov prihod skrbno pripravijo. V folklori pričakovanja Božičkovega prihoda ne manjka cingljanja zvončkov, lažnih sledi jelenčkov, dimniških saj in izgubljenih rokavic. Vse z enim samim namenom - da bi se otroka prepričalo v resničnost obstoja pravljice. Izvzemajoč sebe iz dobro režirane predstave se starši ne sprašujejo, kakšno škodo delajo otroku in kakšen bo odziv, ko bo otrok enkrat v prihodnosti zvedel, da so mu lagali in ga imeli za tepca. Otrok ni neumen. Otroška domišljija omogoča, da se zna z igro preleviti v kuharja, pilota ali kapitana in pri tem uporabljati v prostoru različne predmete ter jim dajati lastnosti pečice, vozila, gostilne, frizerskega salona ali ladje. Zakaj se ne odločite vključiti v otroško igro in postanete kuharski pomočnik, mornar, frizer ali stranka? Ugotovili boste, da se otrok prav odlično zabava in nima nobenega problema s tem, da je celotna igra dogovorjena fikcija. Problem je mogoče le v vas, ker ste v eni točki vašega življenja pozabili na otroka v sebi. In ravno otrok vam nudi priložnost, da otroka v sebi ponovno najdete.