Meso je baje zdravo. Daje moč. Nasiti te. Ima okus, ki ga 'trava' nima … To so trditve zapriseženih mesožerov, ki jih med pogovori o prehranskih navadah drdrajo tako vestno, kot da so jim bili za zgled najbolj pridni otroci nacizma in komunizma. Ali pa verniki, saj je vseeno. V vseh naštetih primerih so dejstva nepomembna …

Ste že kdaj slišali za zdravilno žival? Pustimo ob strani blagodejno družbo psov, mačk, zlatih ribic in konjev in se osredotočimo na njihove sestavine. Koliko živalskih delov znate našteti, za katere velja, da so zdravilni?  In koliko rastlinskih, za katere to ne velja? …

Meso daje moč. Koliko moči je dala angleškemu kralju Henriku VIII., ki je v zadnjih letih jedel skoraj samo meso, in to v kraljevskih količinah? Ne kaj dosti, ker ga je bilo treba voziti in prenašati, kajti bil je strahotno debel in je imel putiko, če telo, prekrito z ranami, ki je ves čas po malem gnilo, pustimo ob strani.

Henrik je bil eden, zato ne more služiti kot kronski dokaz, četudi je bil kralj. Lahko pa kot dokaz služijo vzdržljivostni športniki: (ultra)maratonci, (železni) triatlonci, kolesarji in podobni. Med njimi je delež teh, ki ne jedo mesa, dosti večji kot sicer. Očitno jih odsotnost mesa na jedilniku ne izčrpa, kajne?

Tudi jaz sem mislil, da živalska hrana daje moč in te nasiti. Na svojih kolesarskih potovanjih sem redno užival mlečne izdelke v kraljevskih, mesne pa v občasno kraljevskih količinah. Na enem od potovanj pa sem se odločil, da bom prečistil telo, tako da bom jedel predvsem sadje, zelenjavo in kosmiče ter spil dosti vode, ko se bom začel počutiti slabotnega, pa bom prešel nazaj na 'konkretno' hrano. Povratek se ni zgodil. Pravzaprav je bilo to prvo potovanje, na katerem sem bil večino časa sit (vir spodaj). Domov sem prišel spočit in poln moči, kot še nikoli v življenju. Vsled rezultatov sem postal vegetarijanec, in to ne ideološki ampak izkustveni.

Kar se tiče okusa, pa mi, častilci mesenih užitkov, povejte kakšno začimbo živalskega izvora!

Ne, če izvzamemo čustva, nima živalska hrana proti rastlinski nobenih možnosti. Delež živali v prehrani neke družbe je premo sorazmeren s količino avtoimunskih bolezni v tej družbi (vir). Poleg tega dolgoletno prenajedanje z mesom povzroča debelost, boleče obloge sklepov in smrtno nevarne obloge na žilah. Glede na to, da pravi mesožeri ne znajo jesti v zmernih količinah, je umestno podvomiti tudi v sposobnost mesa, da človeka nasiti. In edina izrazita okusa, ki ju meso spravi skupaj samo od sebe, sta po zažganem in pokvarjenem.

Očitno je torej, da ne gre za hranilno vrednost. Sodeč po ognjevitih odzivih mesožerov, ki jih že prisotnost vegetarijanca ali vegana povsem iztiri, prisotnost klobase pa utiri, priljubljenost mesa dosti bolj verjetno korenini v svoji omamni vrednosti.

Meso kot mamilo? Nisem še zasledil, da bi ga kdo raziskoval v tej luči, a če bi ga, bi zelo verjetno odkril, da po sposobnosti narediti človeka odvisnega precej prednjači pred konopljo …

Kako drugače razumeti odpor večine šefov, kuharjev in natakarjev v obratih javne prehrane do vegetarijancev, kaj šele veganov in presnojedcev? Njihovo teženje se prav nič ne razlikuje od teženja pijancev, ko se med njimi znajde abstinent. Še za laktoznike in celiaklitike imajo več razumevanja, čeprav tudi zanje le toliko, kot ga imajo pijanci za zdravljene pijance.

Mesni narkomani začnejo izvajati nasilje nad drugače jedočimi že v vrtcu in šoli. Čeprav zakon zahteva, da se otrokom na izrecno željo staršev nudi brezmesna hrana, varstveno-vzgojno-izobraževalni zavodi to prepoved redno kršijo, odgovorni pa so pri tem pogosto še žaljivi do vseh zakonito mislečih.

Zdaj, ko so televizije že leta polne kuharskih oddaj, knjigarne in internet receptov, trgovine pa celega kupa nekoč povsem neznanih sestavin, se v gostilnah ni spremenilo nič. Še vedno so na voljo zgolj kakšna juha, solata, pohan sir in kaneloni, zelenjavna rižota in lazanja, cca. 5 % pizz in sladice. Potem pa vihajo nosove, kako se tile čudni vegetarijanci zmrdujejo, prelagajo stvari po krožnikih in malo pojedo … Sami bi tudi bili čudni, če bi lahko v gostilnah jedli samo govejo juho z rezanci, regrat z govedino in jajci, pohana kurja bedra in tržaške lignje, makaronovo meso, pizze s šunko, slanino in panceto ter sladoled – v čisto vsaki gostilni, tudi v tisti blizu službe, kamor je najbolj priročno iti na malico.

Eden izmed stranskih učinkov mesa je tudi porast nasilnosti jedcev (kar ga prav tako uvršča med mamila). Še dobro, da tudi rastline nimajo takšnega učinka. Če bi ga imele, bi dosti večkrat leteli stoli in mize – najpogosteje upravičeno …