Tudi papež, kot se je pokazalo ni vsemogočen, čeprav med najvplivnejšimi na svetu očitno ne more kar udariti po mizi in ukazati, da bo od sedaj naprej več spoštovanja do soljudi ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali njihov stan, saj smo vendarle vsi ustvarjeni po božji podobi; kajne? Torej nas je namenoma ustvaril različne in raznovrstne z vsemi svojimi pomanjkljivostmi, napakami, skušnjavami, a s svobodno voljo ter razumom, ki ga moramo s pridom uporabljati, nenazadnje ali tudi prav zato, da se ubranimo pred cerkvenimi dogmami. Dogmam, ki ne sledijo božji besedi, ampak želji po moči, oblasti in vladanju.

Bergoglio je zgolj človek, čeravno izbran za papeža, ki zmore in si upa interpretirati dejanja Jezusa ter jih prenesti in razglašati za zgled v današnji družbi in času. Postavlja ogledalo nasproti sodobni kapitalistično-potrošniški družbi, kjer se malikuje zgolj denar in maksimira profit, nenazadnje tudi prav med cerkvenimi dostojanstveniki je ta praksa močno razširjena. Njegove namere o večji odprtosti Cerkve in vključevanju vernikov brez diskriminacije in nepotrebnih predsodkov so bile klavrno zatrte. Čeprav božji predstavnik na Zemlji, a še vedno podvržen “demokraciji” znotraj RKC okvirjev, ki se predvsem zaradi lastnih privilegijev in interesov upira spremembam. Znova se je Cerkev potrdila ne zgolj kot konzervativna korporacija, ampak tudi odklonilna do vseh tistih verujočih, ki so homoseksualci, ločenci ali pa živijo v izvenzakonski skupnosti. A čudežev res nismo pričakovali, saj je povsem dovolj, da pogledamo kakšne sorte dostojanstvenike in predstavnike RKC imamo v “lastni hiši”! Vse drugo govorijo, le da ne sledijo tistemu, kar je Jezusovo izročilo. 

Vprašanja, ki jih je papež namerno odprl v izredni sinodi o družini, niso dosegla dvotretinske večine škofovskega sveta, da bi bile sprejete. A pomembno in pomenljivo je že dejstvo, da so bila končno že postavljena v pretres ter v razpravo! Razprava se nadaljuje in ob letu osorej se bo ponovno pokazalo ali so radikalnejše novosti možne in mogoče. S tem je tudi duh sprememb, odprtosti in sprejemanja ter razumevanja vseh, ki trkajo na božja vrata, izpuščen iz stekleničke; in nič ga več ne spravi nazaj. “Dragi bratje in sestre, skušnjave nas ne smejo ustrašiti, zmesti in tudi ne odvračati, kajti noben učenec ni večji od svojega učitelja; torej, če je Jezus bil v skušnjavi in celo poimenovan Beelzebul (cf. Mt 12, 24) – njegovi učenci ne morejo pričakovati, da bodo deležni drugačne obravnave. 

Na željo papeža je bil izid glasovanja za posamezne točke javen, da se s tem zagotovi kar največja jasnost in transparentnost. Iz vsebinskega poraza pa je nedvomno izšel kot zmagovalec že s tem, da je omogočil prvo dejansko razpravo sinode v zgodovini RKC. Res pa se je izkazalo, da vlada manjšini. 

A nič zato, saj kot je poudaril v svojem govoru, “ne gre podleči skušnjavi, da se izstopi s križa, da bi se zadovoljilo ljudi, namesto ostati, da se izpolni Očetova volja; podleči mondenemu duhu, namesto da bi ga očistili in ga podredili božjemu duhu”. “Cerkev ne sme opazovati človeštvo iz steklenega gradu obsojati ali razvrščati ljudi in ne sme se bati zavihati si rokave” je poudaril.