Pa smo se tudi mi znašli na seznamu zloglasne koalicije voljnih (voljnih za kaj?); da vstopimo v vojno! Kar tako, ne da bi nas kdo blagovolil kaj vprašati ali smo zato »voljni« ali nejevoljni; celo obveščeni nismo bili, da smo uvrščeni na seznam. Niti en sam sancat klic nismo vredni; »klinc pa taka koalicija« bi lahko rekli! Pa smo raje bolj previdni in uvidevni. Kakšna zunanjepolitična blamaža in idiotizem, kako ponižno pristajamo na igro velikih; ključni politiki pa pa nikakor odreagirajo, ampak se vidno v zadregi pred kamero izmišljajo abotne izgovore, kako in zakaj se je to lahko zgodilo ter še bolj slaboumne razlage, zakaj nič ne bodo storili.

Res me je (ponovno) zelo sram, da nas vodijo takšni kljukci, brez hrbtenice, načel in poguma, kaj šele, da bi imeli razum in um.

Smo tako zanemarljivi, nepomembi, da štejemo samo kot skupna številka držav v koaliciji. Pa saj vedo, da tako ali tako vedno kimamo in smo voljni požirati tudi lastni drek, celo z nasmeškom na obrazu.

Obama je Pahorja že dobro precenil in ve, da za portret v družbi z njima z Michelle naredi vse oz. ne naredi nič. Pahor pa je dovolj pregnan, da se zaveda, da mora medijem in slovenski javnosti prodati takšno od njegovih floskul, pa bo ljudstvo pomirjeno in zadovoljno ter vse bo dajalo vtis kot da smo res še suverena država. Pahor pravi, da mu je Obama zagotovil, da nas bo v prihodnje vprašal ali se s takšnim uvrščanjem strinjamo; kakšen neverjeten diplomatski dosežek. Res bi bilo zelo zanimivo vedeti s kakšnimi besedami natančno je Pahor nagovoril Obamo o nedopusnosti takšnega samovoljnega in nedopustnega posega v državo. In še bolj zanimivo slišati odgovor predsednika ZDA, ki se mu takšen spodrsljaj verjeto zdi zgolj vljudnostne narave. Morda bi lahko nadoknadil s kakšnim selfijem?

Ne le, da suvereni že zdavnaj nismo več (najmanj od uvedbe 3a. člena Ustave), ampak se je potrebno tudi resno vprašati ali smo potemtakem sploh še država? Potrebujemo cel državni aparat, ki je drag, neučinkovit in nemalokrat deluje celo proti in v škodo državljank in državljanov? Naši politiki so celo veseli, da nas niso kar pozabili in da vendarle kljub vsemu nekaj štejemo; tako si oni namreč to verjetno razlagajo in poskušajo takšno interpretacijo prodati tudi nam.

To, da gremo/smo v vojni in da bi bilo mogoče o takšnih stvareh najprej nujno diskutirati zotraj države, zaprositi za soglasje Državni zbor in odločati o tem znotraj vlade, se sploh nobenemu ne zdi pomembno!

Se še spomnite, da je predsednik Obama prejel Nobelovo nagrado za mir (na zalogo)! In Evropa tudi! Kje smo sedaj in kam gremo? Čemu sploh čudenje, da se terorizem tako naglo širi tudi med državljani Evrope?

Del monologa L'America, Giorgo Gaber (Gaberšič) iz leta 1976.

»Ni ljudstva, ki ima toliko novih idej kot Američani. In seveda so radodarni, dobri, pravični. Ni bolj pravičnega ljudstva, kot so Američani. Tudi, če so prisiljeni podati se v vojno, kajpak iz razlogov višjih sil, tega ne delajo, ker bi bilo to v njihovem interesu. Ne, to je zato, ker še obstajajo mesta, kjer ni ne pravice, ne svobode. In oni, evo ti ga na, kot po čarovniji, ti jo prinesejo. So »zdravi prinašalci« demokracije. V smislu, da njim demokracija ne škodi, zato jo prenesejo še nate. Kar me je vedno fasciniralo pri Američanih, je ta njihova želja, da širijo njihov način življenja, njihovo kulturo; ne, ne kulturo, inovacije, družbene dogodke. So zdravi prinašalci novih stvari. Kultura se jih nikoli ni prijela. Ne zaupajo naši stari kulturi, zanje je potrebno več neposrednosti, več preprostosti, ni bolj preprostih ljudi od Američanov. Svet delijo na dobre in zle. Iz takšnega zornega kota imajo vedno zelo jasna stališča, ne samo teoretična, ampak tudi izkustvena. Dobri so oni, in zakaj so oni – ker so svobodni ljudje.«