V Evropskem parlamentu se novoizvoljeni EU poslanci pospešeno pripravljajo na serijo zagovorov 28 kandidatov za nove (nevoljene, ampak predlagane ali celo samopredlagane) EU komisarje, ki nam bodo krojili politike nadaljnjih pet let. Prav tako se mrzlično pripravljajo tudi sami kandidati in kandidatke za komisarje, saj so že v četrtek dobili “zahtevno” domačo nalogo; najmanj pet vprašanj s področja resorja, ki jim je namenjen. Uuuu, strah in trepet! Nanje morajo pisno odgovoriti do konca naslednjega tedna. Seveda na ta vprašanja ne bodo odgovarjali sami, na podlagi lastnih mnenj, vedenja ali stališč, izkušenj in kompetenc, saj velika večina nima ne izkušenj in prav tako ne kompetenc za katere bodo odgovorni. Še manj so zaželena lastna mnenja ali stališča, ki bi lahko ogrozila že začrtane strategije in politike interesov elit oz. korporacij katerih udoben poligon je varno zavetje EU. Védenje samo po sebi pa je tako ali tako brez “prave” vrednosti, v kolikor ne služi interesom oblastnikov, v kolikor nima uporabne vrednosti, mar ne?

 Domačo nalogo bodo zanje in v njihovem imenu kajpak naredili področni “strokovnjači”/birokrati; morda jih imajo celo že od pomladi napisane v predalu. A videz je le videz, je prav vse kar lahko vidimo, prav zato je tako pomemben, je odločilen. V tej navidezni demokraciji EU kaj več preprosto ni pričakovati. Tudi v EU parlamentu morajo, vsaj tisti, novo izvoljeni poslanci imeti (še nekaj časa) občutek, da imajo kakšen nadzor nad EU komisijo, vsaj določeno moč, da kaj štejejo. V ta namen bodo tako imeli možnost ter priložnost, da odločajo o novi komisarski ekipi Jean-Clauda Junckerja.

Iz farse EU, se selimo v farso Slovenije in seveda vezni člen je kdo drug kot samopredlagana in samopotrjena kandidatka za komisarko Alenka Bratušek. Še predvčerajšnjem ostro kritizirana in obsojana s strani svojih koalicijskih partnerjev, zaveznikov in kolegov, je danes kot zvezda repatica poletela v Bruselj, kjer naj nam bi bila v ponos. Sedaj je kar naenkrat nedotakljiva in vsaka kritika na račun njenega spornega ravnanja je že obrekovanje, tožarjenje in pranje umazanega perila v tujini. Mi pa bi morali biti ponosni, ker je dobila tako pomembno in dobro plačano mesto brez znanja in izkušenj, z zlorabo moči, samo za to, ker je Slovenka? Komisarji po definicije ne predstavljajo države, ampak politiko EU na področju resorja, ki je pod njihovim upravljanjem. "Položaj Bratuškove je izjemno močan. Veseli me, da je Slovenija dobila tako močan položaj," je poudaril Cerar. Sprašujemo g. Cerarja, kaj hudiča pomeni močan položaj, ki naj bi ga dobila Slovenija. Bo energija sedaj za nas kaj cenejša ali bo morda Putin sredi zime naredil izjemo in bo zgolj Sloveniji pustil odprto pipico za plin, za ostale članice EU pa jo bo tesno zaprl, dokler EU ne razmisli o odmiku sankcij? Predsednik vlade naj bi kar dvakrat govoril z g. Junckerjem in mu povedal svoje preference, a očitno mu ni razložil celotne zgodbe, ki nima nič opraviti z njegovimi preferencami ali preferencami te ali one stranke, ampak spornim ravnanjem z vidika integritete in pika. Gre najprej za načelno etično vprašanje, šele kot takšno postane tudi politično. Še bolj abotno in za lase privlečeno je izgovarjanje, da sedaj to ni več v pristojnosti Slovenije, ampak je v domeni evropskega parlamenta oz. Junckerja. "O tem ne odločamo mi, to ni več stvar vlade." Če zanemarimo nenehno sklicevanje na visoke etične standarde (za katere smo že vedeli, da so zelo opurtonistično spremenljivi) in jih je povozil še preden je postal predsednik vlade, pa bi vsaj kot “ugleden” pravnik moral dvakrat razmisliti glede besed, ki jih izreka. Mar ni Slovenija ena od 28 (vsaj na papirju) enakopravnih članic EU? EU ni tujina, ampak bi morala za nas predstavljati razširjeno domovino, če dobesedno jemljemo Lizbonsko pogodbo in druge temeljne akte konstitucije EU? Zato ne gre za nobeno slovensko folkloro tožarjenja, ampak za preprosto, z vidika integritete, nedopustno dejstvo, ki ga je storila bivša predsednica vlade; ne enkrat, ampak kar dvakrat. In očitno je povsem odločna v svoji nameri, da na podobne sporne načine še naprej preigrava proceduralne trike, da pride do “svojega” položaja. Verjetno je že vsem jasno, da jo dopis KPK niti najmanj ne zanima, ampak je v njenem interesu, da ga izigra. Prav z vidika demokratične kulture, dostojnosti in ugleda naše države bi se morali ostro in odločno odzvati, da se posamezniki na takšen način povzpnejo na najvišje položaje moči. No pa vendarle si, razen po spolu, Alenka Bratušek in Janez Jaša nista tako različna; morda sta si celo izmenjala dobro rakso izogibanja pošte.

A kaj gre res pričakovati odločne reakcije, ko še vedno gledamo obsojenega g. Janeza Jašo, ki nam daje lekcije iz demokracije in človekovih pravic. V njegovi zgodovini parlamentarca ni še nikoli prej tako redno in vestno prihajal na svoje delovno mesto, kot to počne sedaj. Usodna napaka je bila storjena že na začetku z njegovo potrditvijo za poslanca. Na to pa preložitev celotne povsem politične odgovornosti in hkrati dolžnosti poslancev za sprejete odločitve, na “pravno stroko”. Čeprav res ni potrebno prav veliko zdrave pameti za uvid kaj je prav in kaj ni, kaj je dopustno in kar je že povsem neokusno in v posmeh poštenim državljankam in državljanom. Zakaj sklicevati se na nedorečen Zakon o poslancih, ki pa je tudi za ta primer povsem uporaben, če se hoče in zmore. Prav tako bi prišel v poštev tudi Zakon o preprečevanju korupcije. A iz neodločnosti ste pristali na igro izsiljevanja SDS in sedaj se stvari komplicirajo. Tako zelo, da bo zapornik Janez Janša na koncu res postal član Komisije za nadzor obveševalnih in varnostnih služb. Če ne bo, pa se bo pritožil na organe EU. Realnost, ki prekaša fikcijo!