Slovenci imamo zopet kost za glodanje. Na političnem obzorju in v slovenskih domovih se mrzlično politizira. Imamo skrivnostno in zamegljeno »pravljico« o spornem uspehu Alenke Bratušek, ki je začinjena s samoimenovanjem in butalskimi igricami vlade v odhodu. Veljaki političnih strank in eminentne osebnosti političnega zakulisja, kakor tudi mediji se na vse pretege trudijo v iskanju informacij, ki bi zasenčile dobro ime kandidatke za visok položaj v Bruslju.

Zopet prihajajo do izraza osebnostne značilnosti hlapčevskega naroda, ki je menda v sorodu z Butalci. Za le te pa je značilna zavist, sovražni odnos do uspeha in mešetarjenje in politiziranje v kalnem. Vsi podobni napadi na posameznike ali skupine največkrat ne rodijo želenih sadov, zgodbe se razvodenijo in izginejo iz političnega in medijskega prostora. Ostane le jezno ljudstvo, ki ga razjedajo dvomi in sovraštvo. Takšne državniške razprtije razdvajajo in jezijo državljane. Na podlagi lastnega videnja in največkrat brez argumentov predalčkajo krivce in v njihovih možganih se rišejo podobe in zgodbe izprijene politike.

Zgodba Alenke Bratušek je šolski primer, kako se ne bi smeli obnašati, kajti takšne razprtije slabijo politično stabilnost in iz nas dela drugorazredni narod. Vsi, predvsem pa odgovorni voditelji bi se morali zavedati posledic, ki so nastale zaradi takšnega večkratnega odločanja in podpisovanja odgovornih sklepov državniškega pomena. To kar se je v zvezi s tem dogajalo v parlamentu, je podobno intrigam razuzdanih in neodgovornih politikantov, katerim je morala španska vas. Šlo je za navadno kupčkanje in seveda, v ospredju je bila visoka plača in eminentni položaj v eliti evropskih politikov.

Evropa nam ponuja visoko in pomembno politično mesto. To se ne zgodi vsaki dan in tega bi se morali zavedati. Pristojni kadrovnik Jean-Claude Juncker je sestavil komisarsko ekipo in v njej si želi imeti našo dosedanjo predsednico vlade. Mi pa se temu upiramo. Iščemo razne izgovore in se trudimo obveščati širni svet Evrope, da smo proti takšni odločitvi. Mar s takšnim obnašanjem ne pljuvamo v lastno skledo in se svetu kažemo, kot izgubljene ovce, ki iščejo trdo roko, da bi jih spravila v red.

Naši strankarski voditelji modrujejo in z lažnimi besedami zavajajo zmedeno ljudstvo, ne zavedajoč se, da so sokrivi za nastali kaos. Rešitev nastalega stanja so prepustili ljudstvu in Komisiji za preprečevanje korupcije. Z nastopi v medijih se prikazujejo, kot poštenjaki in če je le možno z nasmeškom na obrazu blatijo premierko v odhodu. Najhuje pa je, da se naslajajo in uživajo, kako se blati njeno ime in kako se plete zgodba o njenem zatonu.

Politika je res kurba.

Skregani smo s srčno kulturo in etiko obnašanja. Naše misli so preveč oplojene s sovraštvom in nevoščljivostjo; naš razum je načet zaradi stanja v družbi in  kar je najhuje, da se na laži gradi naš boljši jutri.

Iščimo pravo pot in prave voditelje.