Kadar nekdo označuje ljudi, skupnosti, gospodarstva in države (da o ostalih živih bitjih niti ne govorimo) kot bolj ali manj razvite, to več pove o njegovi razvitosti kot o razvitosti omenjenih pojavov. Kljub temu je takšno blebetanje še vedno pogosto, tudi med strokovnjaki. To je zelo nestrokovno, kajti merila za 'razvitost' so zmeraj omejena na skrbno izbrano peščico kazalcev, ki potrjujejo natanko tisto, kar skuša 'strokovnjak' dokazati …

Kaj je sploh razvitost? Če na pomoč pokliknemo SSKJ (in razlago prevedemo iz gesla »razviti se«, ki je v družini »razvit-« edino dovolj razvito za uporabo), izvemo, da je razvitost:

- popolnejša in bolj dovršena različica nečesa;

- večja, močnejša in zrelejša različica nečesa;

- končna podoba nečesa;

- večja količina ali intenzivnost;

- nastanek, kot rezultat določenega procesa, dogajanja.

Toda kako meriti popolnost česarkoli? Delujočih primerkov, ki bi bili brez napak in pomanjkljivosti, ni. Niti na papirju nimamo sporazuma, kakšni naj bi bili. In dovršenost? Vsi nam znani pojavi se dovršijo, ko umrejo, propadejo ali izginejo …

Si lahko pomagamo z velikostjo, močjo in zrelostjo? Z vsemi tremi skupaj nikakor, ker druga druge nikakor ne pogojujejo; pravzaprav so si pogosto v nasprotju … Z velikostjo? Najrazvitejši človek je torej Leonid Standyk (2,57 m), najmanj razviti državi pa Monako in Vatikan … Močjo? Po tej lestvici so skoraj vsi avtisti in debili bolj razviti kot Stephen Hawking, McDonalds pa bolj kot CERN ter Univerze Harvard, Oxford, Cambridge in MIT skupaj … Zrelostjo? Za skupnosti, gospodarstva in države bi bilo treba ob pojmu »razvitost« razviti tudi pojem »zrelost«. V sedanji obliki (po SSKJ: »v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov; življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen«) lahko velja zgolj za ljudi, vendar je glede na odvisnost razgledanosti od okoliščin ter nihanje uravnovešenosti, izurjenosti in rezultatov tudi »razvitost človeka« dokaj spremenljiv pojem …

Je razvitost končna podoba nečesa? Torej prah in pepel …

Je večja količina ali intenzivnost? Velikost smo že obdelali, intenzivnost (po SSKJ: »ki zahteva veliko energijo in koncentracijo«) pa nam pride prav pri določanju razvitosti gospodarstva – več energije porabi in bolj je območje kontaminirano z njegovo prisotnostjo, bolj je razvito …

Še najbolj koristna je razlaga razvitosti kot nastanka iz nečesa predhodnega. Ta zadovoljivo pokrije skupnosti in države – bolj so se spreminjale in preoblikovale, bolj so razvite. Treba se je torej veseliti vseh reform, propadov in selitev velikih lokalnih podjetij, prisilnih razlastitev, nasilnih demonstracij, državnih udarov, izgonov, pokolov, vojn, naravnih nesreč in množičnih epidemij, kajti vsaka teh reči je priložnost, da se razvoj premakne na naslednjo, višjo stopnjo. Uboga tista redka ljudstva, ki jih civilizacija še ni dosegla ali pa jih je zgolj oplazila, in še vedno živijo kot pred deset tisoč leti! …

Kaj smo ugotovili? Da je merjenje in določanje razvitosti ljudi, skupnosti, gospodarstev in držav nemogoče in nesmiselno. Čas bi bil, da se razvijemo iz te kolonialno-kapitalistične stopnje razvitosti in začnemo meriti kaj drugega.

Za začetek ostanimo pri denarju, da se ne izgubimo! Lahko bi merili, kolikšen delež vsega potrebnega za preživetje, za zmerno in za prekomerno življenje si lahko s sredstvi, ki jih ima na razpolago, privošči človek, skupnost, podjetje ali država … Potem se lahko odlepimo od zelencev in izmerimo, koliko ljudi nek človek, skupnost, podjetje ali država vzdržuje, kolikim pa otežuje življenje … Če to razširimo na planet, bi lahko ugotovili, kje se nahajamo na lestvici vrst, od katerih so življenjsko odvisne druge vrste, in kje na lestvici vrst, ki drugim vrstam otežujejo življenje …

Če krenemo v tej smeri, se nam bo slejkoprej uspelo razviti do te mere, da bomo zmožni vrednotiti pojave tudi brez povezave z njihovo gospodarsko vrednostjo. Takrat bi se lahko lotili naslednjih meritev:

- količine, trajnosti in razmerja hormonov ugodja in stresnih hormonov v ljudeh in živalih na nekem območju;

- količine in raznolikosti živih bitij na nekem območju ter strupov v njihovih telesih, v zemlji, vodi in zraku;

Če smo iskreni, bi te meritve povsem zadoščale za ustrezno in natančno razvrščanje vsega, kar danes ozmerjamo z oznakama razvito in nerazvito …