Zgodovina Palestine je enaka kot njena sedanjost (gl. kratko zgodovino Palestine). Podobna je kraljevski kroni: vsak vsaj zmerno pohlepen človek si je želi, kdor jo dobi, pa mora večino časa in truda vložiti v to, da jo obdrži, kar mu pogosto spodleti. Če bi bili ljudje razumna bitja, si ne bi želeli ne enega ne drugega. A kot priča zgodovina, so za oboje v trumah umirali tudi tisti, ki od zadeve niti v najboljšem primeru ne bi imeli skoraj nič, kaj šele tisti, ki so si lahko obetali nepošten kos pogače.

Proučevanje palestinske zgodovine je kočljivo delo. Preteklost vseh ostalih območij in ljudstev sestavljajo zgodovinarji, starinoslovci in zemljeslovci, le zgodovino Palestine pišejo tudi veroslovci (veroslavci) in proučevalci književnosti. Povsod drugod so znanstveni in bajeslovni viri strogo ločeni, le pri zgodovini Palestine in Judov so pomešani do neločljivosti. Edini vir za velik del nam znane palestinske zgodovine je Biblija. Večine reči, ki so tam zapisane, ne potrjuje noben zgodovinski, starinoslovski ali zemljeslovski vir, kar pomeni, da se niso nikoli zgodile.

A tudi ko zrnje ločimo od plevela, ugotovimo, da nam je v rokah ostal plevel. Palestina je preprosto preveč lepa, plodna, vremensko in prometno ugodna, da bi lahko katerokoli ljudstvo v njej sobivalo z drugimi, ne da bi jih poskušalo izgnati in pobiti ali vsaj zasužnjiti. Po tisočletjih skoraj nepretrgane morije v teh krajih je miru še najbližja začasna prekinitev ognja, kajti pravega miru tod ni bilo, vse odkar so se ljudje za stalno naselili …

Palestina je območje, ki bi ga bilo najbolje izprazniti kot okolico Černobila, ga označiti za Raj, od koder je človeštvo po človeški volji izgnano, in ga prepustiti v oskrbo vsem drugim naravnim (po želji tudi nadnaravnim) silam razen človeški. Dovoljeni bi lahko bili le izleti, a pod enakimi pogoji kot na območju Černobila: »Na hitro poglej, potem pa marš ven!« Če je že tam nastal raj, in to vsemu tistemu sevanju navkljub, si lahko predstavljamo, kakšen raj bi šele nastal iz Palestine, če bi jo ljudje zapustili …

To se seveda ne bo zgodilo, zato je zgornji filmček tudi precej natančen prikaz prihodnosti Palestine. Le pesem bi bilo treba podaljšati, zrisati nekaj novih vojačkov in pri Nostradamusu preveriti, s kakšnim orožjem se bodo pobijali …

Kakšna je torej prihodnost Palestine? Dokler bodo ZDA lahko vztrajale v vlogi svetovnega šerifa, bodo Izraelci nad Palestinci izvajali bolj hiter ali bolj počasen genocid, Evropejci in Arabci pa bodo od jeze kričali in hodili po ulicah.

A nekega dne bo združenodržavski imperij propadel – najpozneje takrat, ko bo nafta predraga ali pa je bo premalo, da bi lahko Združenodržavčani ohranjali sedanji način življenja in šerifovanja. Takrat se bo država sesula vase in bo imela z lastnim Divjim zahodom preveč opravka, da bi lahko posredovala tudi drugje. Isto bo veljalo za Evropo.

In kaj se bo takrat zgodilo v Palestini? Zgodil se bo največji genocid v zgodovini človeštva. Žrtev bo ista, kot pri dosedanjem največjem genocidu – holokavstu. Ponižani in razžaljeni muslimani, osvobojeni združenodržavske grožnje, bodo prihrumeli z vseh strani in Izraelce zbrisali z obličja zemlje. Ti se bodo seveda branili z jedrskim orožjem, a to bo zgolj prilivanje olja na ogenj …

Svet okoli Sredozemskega morja bo spet zagrnila tema, kot ga je ob koncu bronaste dobe. Preživelih prebivalcev Palestine bo verjetno tako malo, da bo kakšen rod celo shajal zgolj z vaškimi pretepi. Nato pa se bodo spet namnožili, obogatili, oborožili in drug drugega pobili …