Kaj zares potrebujemo?

Spoštovani dr. Miro Cerar, predsednik Stranke Mira Cerarja

Do konca včerajšnjega dne ste pričakovali pripombe vseh morebitnih partneric na osnutek koalicijske pogodbe. Kolikor vidimo, so se v zadnjih dneh s strani določenih političnih strank, predvsem Nove Slovenije, pojavljale ideje o uvedbi socialne kapice, postopnem znižanju stopnje davka na dohodek pravnih oseb, povečani fleksibilizaciji trga dela, itd. Vse to nikakor niso nove politične ideje. Ki pa iz bolj kot kaj drugega dokazujejo le popolno idejno izpraznjenost določenega dela političnega prostora, ki v nedogled in neodvisno od realnosti ponavlja potrebo po tako imenovanih strukturnih reformah. Četudi to pomeni sistematično siromašenje socialnih blagajn oziroma proračuna ter nižanje pravic. Uvedba socialne kapice bi po nekaterih izračunih Inštituta za ekonomske raziskave (IER) pomenila negativni učinek na javne finance v višini 228,9 milijona evrov. Pristojna ministrstva so pred časom prav tako opozorila, da bi uvedba socialne kapice pomenilo večje prestrukturiranje zdravstvenih zavodov ( zmanjšanje programa), podaljšanje čakalnih vrst, posledično pa večje odpuščanje v javnem zdravstvu zaradi obsega primanjkljaja sredstev, ki se ne more nadomestiti.

Ameriški kongresni analitski urad (Congressional Research Service, CRS) je v letih 2011 in 2012 pripravil dve analizi (Gravelle & Marples, 2011, (nova verzija v 2014);Hungerford, 2012) povezav med višino davkov ter gospodarsko rastjo, varčevanjem, investicijami in neenakostjo. Na podlagi uporabe podatkov za obdobje 1945 – 2012 so precej jasno pokazali, da gre pri blagodejnem učinku znižanja davkov na gospodarstvu zgolj za lažen mit (Damijan, 29. 1. 2014).

Kar pa se tiče tako imenovanih pozitivnih učinkov (vedno nove) fleksibilizacije trga dela, pa je dovolj, da si preberete prispevek »Fleksploatacija: primer španske reforme trga dela iz 2012« (Janssen, 30. 4. 2014). Vsi na začetku omenjeni predlogi (in še kakšni bi se našli) pa poleg idejne praznosti njihovih političnih promotorjev pomenijo tudi popolno idejno zgrešenost »ekonomike ponudbe«. Le-ta sega nazaj v drugo polovico 1970-ih, ko je plejada ameriških desničarskih gospodarskih združenj in think-tankov (Heritage Foundation, Hoover Institute, AEI in CSAB), ki so jih bogato sponzorirale ameriške korporacije, financirale številne ciljne raziskave o škodljivosti visokih davkov za rast oziroma o tem, da znižanje davkov ne vpliva na zmanjšanje davčnih prilivov. Še več, znižanje davkov na visoke dohodke in kapitalske dobičke naj bi povečalo zasebno varčevanje in investicije, to pa spodbudilo gospodarsko rast. To je bil začetek t. i. “ekonomike ponudbe“, ki jo je akademska ekonomska scena, ne glede na provenienco, ignorirala oziroma jo posmehljivo označila kot »woodoo economics« (Damijan, 29. 1. 2014)

Zato se še enkrat vprašajmo – kakšne reforme zares potrebujemo? Morebiti potrebujemo reformo sistema, ki je samo v letu 2013 povzročil 760,6 milijonov evrov manj plačanih socialnih prispevkov od obračunanih socialnih prispevkov. Morebiti potrebujemo reformo sistema, ki je povzročil, da je od leta 2009 do 2013 število obravnavanih kaznivih dejanj s področja kršitev temeljnih pravic delavcev alarmantno, to je večkratno, poskočilo iz 312. Morebiti potrebujemo reformo sistema, kjer nekateri nadzorni organi že celo opuščajo vlaganje kazenskih ovadb iz naslova kršitev temeljnih pravic delavcev, saj naj bi bilo izjemno težko dokazati naklep. Davčna uprava RS je tako leta 2010 vložila 81 kazenskih ovadb zaradi suma kršitve temeljnih pravic delavcev, policiji pa so zaradi omenjenega suma posredoval 121 naznanil. A pristojna tožilstva so obtožni akt vložila le v petih primerih. V lanskem letu so tako vložili le dve kazenski ovadbi. Morebiti potrebujemo reformo sistema, ki omogoča ustanavljanje vedno novih družb, pogosto z namenom izogibanja se obveznostim; po podatkih Bisnode je v zadnjih nekaj letih moč zaslediti porast ponudb za nakup d.o.o. po zelo ugodnih cenah – tudi zgolj po 300 ali 400 evrov, pri čemer se v ozadju dostikrat skriva tveganje davčne utaje. Potrebujemo torej pozitivne reforme v smeri ohranitve in promocije pravne in socialne države in ne tako imenovane strukturne reforme, s katerimi si bo kapital postavljal spomenik preko lažnih ekonomskih teorij in idejno praznih politikov.

S spoštovanjem,

Goran Lukič Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

E: goran.lukic@sindikat-zsss.si

M: +386 31 517 201