Danes mineva natanko sto let od začetka 1. svetovne vojne. Danes, 28. julija 2014, sto let po izbruhu velike vojne, vojne potekajo v Gazi, Ukrajini, Siriji, Iraku, Afganistanu, Somaliji, Južnem Sudanu, Nigeriji, na severozahodu Pakistana, v Libiji, če naštejemo le večje konflikte (Wikipedia).

A niso samo to največji problemi človeštva. Danes ljudje ne umirajo samo zaradi pušk in topov. Tiha vojna, daleč stran od naslovnic globalnih medijev, bo v celotnem letu 2014 zahtevala smrt 3,1 milijona otrok mlajših od pet let - zaradi pomanjkljive prehrane (World Food Programme). Ti otroci bodo umrli zaradi ekonomske vojne za globalne vire.

28. julija 2014 bo torej zaradi lakote umrlo približno 8.500 otrok mlajših od pet let in na ta dan bo šlo kar 842 milijona Zemljanov spat kronično lačnih in se morda sploh ne bodo več zbudili. Globalni mediji se s temi podatki in milijoni tragičnih zgodb v ozadju sploh ne ukvarjajo.

V letu 2014 bo za oborožitev in vojsko porabljenih približno 1.700 milijard dolarjev (Wikipedia). 28. julija 2014 bo torej samo za vojskovanje in oborožitev zapravljenih približno 4,6 milijarde dolarjev.

Malokdo se pri tem spomni besed ameriškega generala in predsednika Dwighta D. Eisenhowerja, ki je leta 1953 v svojem govoru Priložnost za mir (Chance for Peace) dejal: “Vsaka izdelana puška, vsaka splavljena vojaška ladja, vsaka izstreljena raketa v končni fazi pomeni krajo tistim, ki so lačni in niso nahranjeni.”

Smo torej kot človeštvo 28. julija 2014 kaj bistveno drugačni, kot smo bili 28. julija 1914?

Sto let kasneje

Kljub temu, da kot človeštvo še vedno nismo vstopili v fazo “zrelosti” in prenehali z “otroškimi igricami” oziroma popolnoma nesmiselnimi vojnami za ozemlja in za dobrine, pa smo 28. julija 2014 vendarle vsaj malo drugačni, kot smo bili 28. julija 1914, ko so počile prve puške in zagrmeli prvi topovi prve svetovne vojne.

Danes večina človeštva vojn ne podpira več in v njih ne vidi rešitve problemov. Prav zdaj ljudje po vsem svetu protestirajo proti izraelski invaziji na okupirano Gazo ('Silence is Consent': Thousands Worldwide March For Gaza). “Kdor je tiho, privoli v nasilje”, je ključno sporočilo teh protestov.

Tudi papež Frančišek je na predvečer obletnice 1. svetovne vojne dejal, da je »jutrišnji ponedeljek dan žalovanja v spominu na te dogodke« in si zaželel, »da se napake preteklosti ne bi nikoli več ponovile in bi ostale lekcije iz zgodovine vedno prisotne«. Opozoril je na zdajšnje vojne in poudaril, da »z vojno izgubimo vse, z mirom nič, nikoli več vojne.« (Dnevnik)

Res pomembno pa je, da imamo danes, navkljub vsem njenim pomanjkljivostim in šibkostim, organizacijo, ki predstavlja celotno človeštvo - Organizacijo združenih narodov (OZN), ki bo prihodnje leto praznovala 70 let. Organizacija je nastala ob koncu 2. svetovne vojne, ki je bila v resnici samo nadaljevanje 1. svetovne vojne, ki se je 11. novembra 1918 končala z velikimi nerazrešenimi problemi.

Spomniti se moramo na štiri temeljne cilje OZN:

- ohranjati mednarodni mir in varnost,

- spodbujati prijateljske odnose med narodi,

- zavzemati se za mednarodno sodelovanje z namenom izboljšanja kakovosti življenja revnih in ljudi v nerazvitih okoljih, odpraviti lakoto, bolezni in nepismenost ter spodbujati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi,

- delovati kot središče, ki usklajuje prizadevanja narodov za doseganje skupnih ciljev.

OZN ni vsesvetovna država, temveč je organizacija, ki združuje celotno človeštvo. Šele takrat, ko bomo ljudje v resnici doumeli, da smo najprej pripadniki človeštva in šele potem pripadniki narodov, verstev in držav, bomo zmožni zaživeti v miru.

In šele, ko bomo v resnici doumeli, da živimo na skupnem planetu, ki je edini dom človeštva, bomo zmožni deliti planetarne dobrine in tako prenehali s tisočletja trajajočimi medsebojnimi konflikti in vojnami, ki so svoj “vrh” dosegle v obeh svetovnih vojnah.

“Z vojno izgubimo vse, z mirom nič, nikoli več vojne.”