V soboto sredi vročega popoldneva se odpravim v mesto in na prazni Miklošičevi, pred sodiščem zagledam shod fanatikov s transparenti in zastavo, ki sami sebi pripovedujejo zgodbice o veliki krivici in zatrti resnici. Policaja, ki sta po uradni dolžnosti stala na kraju dogajanja, sta se zgolj nasmejala, ko sta videla mojo začudeno faco. Sredi sodnih počitnic v soboto popoldne, ko ni okoli nobene duše, so imeli svoj verski ritual v počastitev malikovanih junakov. Tokrat so poleg skandiranja “Janša, Janša” vpili še “Tone, Tone”. Prizor je bil res bizaren in surealen hkrati.

Kar samo od sebe se mi vsiljuje primerjava med mladimi, ki so zaradi svoje invalidnosti prisiljeni ali če hočete obsojeni brez krivde živeti v domu za ostarele in blaznim kravalom, ki ga z dneva v dan gledamo zaradi zakonitega in zasluženega zaprtja JJ. Njegovi podporniki se pod krinko civilne iniciative očitno združujejo zgolj politično ideološko in se dobesedno požvižgajo na številne res hude in prave kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo malemu človeku okoli nas. Saj bi se v nasprotnem primeru morali veliko prej posvetiti drugim posameznikom ali skupinam in tudi drugim temam.

Že tako je JJ privilegiran zapornik, čeprav se v vodstvu zavoda trudijo, da bi dajali drugačen vtis; da je zgolj eden med enakimi, se ve, da to ni. Že drugi dan je bil na odprtem oddelku in je lahko sprejemal obiske, sedaj po 30 dneh sprejemnega obdobja pa bo lahko že odhajal na večurne izhode iz zapora in celo dvodnevne odhode domov. V ta namen so mu že izdelali t.i. osebni načrt. Le-tega imajo tudi v nekaterih bolj privilegiranih domovih starejših občanov (v nadaljevanju DSO), kjer živijo mlajši invalidi, a ti ne predvidevajo izhodov iz doma. Le redko se jih v praksi dejansko izvaja, saj zaradi pomanjkanja negovalnega osebja se nujna življenjska opravila uporabnika zreducirajo na golo vegetiranje. Osnovna osebna nega in hranjenje. Kopanje  na dva tedena in še to na njihov način, odvajanje po njihovih pravilih in ne glede na uporabnikove potrebe in želje. Tudi sranje je poseben privilegij, ki je normiran, kontroliran in pod posebno proceduro. 

V zaporih pa je očitno precej drugače. “Osebni načrt je pisni dogovor med obsojencem in zavodom o vseh pomembnih vsebinah in dejavnostih med prestajanjem kazni ter predstavlja individualiziran načrt prestajanja kazni in priprave na odpust vsakega obsojenca - zajema vsa področja življenja in delovanja. V njem morajo biti opredeljeni vsi cilji, dejavnosti, aktivnosti in akterji, ki bodo pripeljali do uresničitve načrta. Z obsojencem je sklenjen v pisni obliki ob koncu sprejemnega obdobja.” Za kaznjenca je celo predviden dopust, prosto-časovne in športno rekreativne aktivnosti. Obsojenci imajo na oddelku na voljo sobo, namenjeno rekreaciji, imajo tudi možnost uporabe zunanjih igrišč za balinanje, tenis in odbojko. Obsojenci se lahko tudi poslužujejo garsonjere. 

"Zaradi majhnih varnostnih tveganj in dejstva, da gre za osebnostno urejene obsojence, se taka oblika obiska v odprtem režimu lahko podeli že takoj po nastopu kazni, ko še traja sprejemno obdobje," pojasnjujejo na URSIKS-u. Zelo pomenljiva je formulacija s katero vodstvo zaporov razlaga svoje mehkejše pristope in ugodnosti, ki jih namenjajo zaporniku Janezu Janši po lastni arbitrarni “strokovni” presoji. Na vodstvo zavoda smo že poslali prošnjo za obrazložitev tovrstne formulacije oz. pojasnitev psiholoških in drugih značilnosti takšne osebe z razliko od nekoga, ki to ni. 

Na drugi strani pa iz varnostnih razlogov delavci v DSO Bežigrad na silo, proti njihovi volji kopajo uporabnike v ležečem položaju in iz istih razlogov jih tudi klistirajo in ter nato pustijo, da nekaj ur ležijo, dokler ne opravijo svojih fizioloških potreb. Da ne govorimo o velikosti sob in skupnih prostorov v DSO Bežigrad v primerjavi s sobami in drugih prostorov kaznjencev na Dobu; slednje so bistveno večje in manj utesnjene. Vabljeni, da primerjavo preverite na lastne oči. Še ena posebna značilnost domov za ostarele, ki se šteje kot nadstandard in je torej posebej plačljiva s strani uporabnika, je večkratno obračanje ponoči (za tiste, ki sami zaradi svojega hendikepa tega ne zmorejo) ter pomoč pri hranjenju izven obrokov. Obsojenci pa so v zavodih za prestajanje kazni na davkoplačevalski račun, njim se nihče v zameno za plačilo ne usede na nepremičnino. 

Naj se “civilna pobuda” Odbor 2014 ukvarja tudi s podobnimi primerjavami kršenja človekovih pravic, da bodo dobili bolj realno sliko stanja v državi.