Prišel, videl, zmagal! Kdo? Kako? Zakaj?

Tretjina volilno dejavnih Slovencev očitno ve, kdo je Miro Cerar. Poznajo njegov program? Nič bolj kot programe drugih izvoljivcev. Ljudi, ki berejo strankarske programe, še promili komaj zaznavajo. Poznajo njegove sodelavce? Tu in tam kdo koga. Poznajo njegovo delo? Menda je pravnik … Očitno nič od tega ni tako pomembno, da Miro Cerar ne bi mogel postati naš novi kralj Matjaž …

In kaj je pomembno? S čim se je po očarljivosti skoraj postavil ob bok znanemu, izkušenemu in učinkovitemu dolgoletnemu politiku z znanimi, izkušenimi in učinkovitimi sodelavci, Janezu Drnovšku? S čim je premagal najvztrajnejšega vojskovodjo z najzvestejšimi sodelavci, Janeza Janšo? Kaj ga v očeh volilcev dela prepričljivejšega od zadnjega meteorja, ki je osvojil njihova srca, Zorana Jankovića?

Miro Cerar ni znan, izkušen in učinkovit dolgoletni politik. Razen pouka in znanstvenih raziskav ni vodil nikogar in ničesar. Ni vojak in vanj nihče ne veruje. Ni živ primer tega, kar bi povprečen Slovenec želel biti, niti ne živi tako, kot bi povprečen Slovenec hotel živeti. S svojim predhodnim delom ni osvojil src desettisočev delavcev in poslovnih partnerjev velikega podjetja, niti dvakrat zapored prepričal večine volilcev mestne občine, naj ga izvolijo za župana.

Kdo je Miro Cerar, torej ne vemo. Kako je prepričal volilce? Po dogajanju sodeč zgolj s tem, da je izrazil pripravljenost sodelovati na volitvah s svojo listo oz. stranko in da je potem tudi sodeloval. A takšno pripravljenost so izrazili in udejanili že mnogi pred njim. Eden od njih je npr. razmeroma znan borec za pravice raje Matjaž Hanžek, ki v vseh desetletjih teh bojev ni storil ničesar, kar bi na njegove dobre namene vrglo senco dvoma, obenem pa je storil kup reči, ki so se z njimi skladale. Večina teh ljudi ni prepričala niti toliko volilcev, da bi prišli v kak občinski svet, kaj šele državni zbor.

Tako pridemo do tretjega vprašanja: Zakaj je Miru Cerarju uspelo?

Pojma nimam. Ampak vprašanje je pomembno ne le za omenjene osebe, ne le za slovensko politiko, ampak za vedo o politiki nasploh. Odgovor na to vprašanje je sveti gral vladanja. Ni toliko važno, kdo ga bo našel. A kdor ga bo znal uporabiti, bo lahko obšel drage, zamudne in v večini primerov neuspešne postopke, ki se jih bolj ali manj poslužujejo vsi ostali, se zavihtel na oblast in nato vlekel nitke tako, da bodo njegovi vnuki vladali svetu.