Potrditev, da smo ljudje naprej državljani sveta in šele potem pripadniki različnih kultur, veroizpovedi, prepričanj, jezikov, tokrat prihaja iz dokaj nenavadnega področja - nevroznanosti. Dojenčki iz kateregakoli okolja se lahko naučijo kateregakoli svetovnega jezika. Slovenščine se torej lahko nauči otrok iz Kitajske, Indonezije, Pakistana, Nigerije, Brazilije, Japonske, itd. Prav tako smo človeška bitja rojena za sodelovanje, nesebičnost in medsebojno delitev. Zakaj potem živimo v tako brutalnem svetu?

Rodimo se kot državljani sveta

Patricia K. Kuhl, doktorica filozofije, soavtorica knjige The Scientist in the Crib: What Early Learning Tells Us About the Mind (Znanstveniki v zibki: kaj nam zgodnje učenje lahko pove o umu), je na svojem TED predavanju leta 2011 The Linguistic Genius of Babies (Dojenčki, jezikovni geniji) “razpravljala o tem, kako lahko otroci mlajši od osmih mesecev iz različnih kulturnih okolij zaznajo zvoke v katerem koli svetovnem jeziku, medtem ko odrasli tega ne morejo” (Kuhl Constructs: How Babies Form Foundations for Language).

Če smo v najzgodnejših letih povsem odprti za učenje vseh jezikov, ki predstavljajo eno najzahtevnejših in najkompleksnejših človekovih veščin, ki je podlaga skorajda vsega ostalega učenja, potemtakem smo nedvomno dovzetni tudi za učenje vseh ver, prepričanj, kultur, pa tudi stereotipov, predsodkov in sovraštva ter seveda ljubezni in spoštovanja do drugega.

Rojeni smo za sodelovanje in medsebojno delitev

Naslednje pomembno vprašanje je: se ljudje rodimo za sodelovanje in medsebojno delitev ali za tekmovanje in sebičnost, kar radi poudarjajo predvsem ekonomisti? Ameriški razvojni psiholog Michaell Tomasello v svoji knjigi Zakaj sodelujemo (Why we cooperate), ki je nastala na podlagi raziskav obnašanja majhnih otrok, pravi, da so otroci rojeni za sodelovanje, pomoč drugim in medsebojno delitev. Teh zmožnosti pa raziskovalci niso našli med šimpazi, človeku najpodobnejšimi bitji.

Tomasello pravi, da “so otroci po svoji naravi altruistični (nesebični) in to predispozicijo (ker so otroci po naravi tudi sebični) morajo odrasli spodbujati” (Zakaj sodelujemo, str. 47).

Sodelujoči državljani sveta

Zakaj so ta spoznanja tako pomembna? Zato, ker spodbijajo splošno sprejeta prepričanja, da smo ljudje tekmovalna in sebična bitja. Še zlasti na ekonomskem področju se ta prepričanja odražajo na najbolj brutalen način, ki stotine milijonov ljudi peha v revščino, lakoto, nepotrebne bolezni itd.

Tudi izobraževalni sistem pogosto spodbuja predvsem tekmovalnost, zadnja “cvetka” je mednarodno preverjanje finančne pismenosti v okviru organizacije OECD (Delo). Kakšen je smisel teh ocenjevalnih lestvic? Kaj pomeni biti podpovprečno ali nadpovprečno finančno pismen? Zakaj naj bi mladi sploh tekmovali med seboj v finančni pismenosti? Da se pripravijo za okruten svet odraslih, v katerem niti večina politikov in ekonomistov ne razume delovanja sodobnega finančnega sistema, kjer je neusmiljeno tekmovanje najvišja “vrednota”?

Če se rodimo kot resnični državljani sveta, torej nepogojeni s katerimkoli jezikom, kulturo, prepričanji in predsodki; če imamo predispozicijo za altruizem in če imamo naravno zmožnost za sodelovanje in medsebojno delitev, zakaj potem živimo v tako brutalnem svetu? Očitno zato, ker sami ustvarjamo takšen svet; ker svoje otroke učimo tekmovanja in sebičnosti, ker jih pogojujemo s predsodki in sovraštvom do drugih.

Morda pa nam najboljši odgovor na naša vprašanja ponuja nedavno preminuli južnoafriški borec proti aparheidu in predsednik Nelson Mandela, ki je dejal: »Nihče ne rodi s sovraštvom do drugega človeka zaradi barve njegove kože, preteklosti ali religije. Ljudje se morajo sovraštva priučiti, in če se lahko naučijo sovražiti, se lahko naučijo tudi ljubiti, saj je ljubezen za človeško srce naravnejša kot njeno nasprotje.«

In dodajmo (prirejeno po Nelsonu Mendeli): Nihče ne rodi sebičen in tekmovalen. Ljudje se morajo sebičnosti in tekmovalnosti priučiti, in če se lahko naučijo sebičnosti in tekmovalnosti, se lahko naučijo tudi sodelovanja in medsebojne delitve,saj sta sodelovanje in medsebojna delitva za človeško srce naravnejša kot njuni nasprotji.