“Danes Janša, jutri ti”,

je slogan, ki v bran korupciji kriči.

Ni vsak imel te moči,

da bi z orožjem trgoval in na račun vojne dobičke koval,

si roke mel, ko smrt med tovariši je žel.

Ni vsak imel oblasti, da bi tako spretno širil laži,

ki se kot razodete resnice lepijo na duše ubogih ljudi.

Janša naj kar miren bo, saj Bog dobro ve ali je kriv ali pač ne;

zaupa naj njegovi previdnosti, da vse z razlogom se zgodi.

Morda je to priložnost prava,

da se opravi pokora grehov in duše sprava,

da po Premikih in Okopih se porodi knjižna slava:

Izpovedi Svetega Ivana.

Če pa že jutri se zgodi, da znajdem se tam kot vi,

obljubim, da vam pomagam pisati.

Veste, meni se je še mnogo hujša krivica zgodila,

me kar za 12 let otroštva v zavod pahnila,

brez sojenja, obrambe, sodbe in možnosti priziva sem tam pristala,

brez interneta, tedenskih izhodov, telefona…daleč, daleč od doma,

podobnih usod ne obvaruje slovenska Ustava.

In veste, prav ti vaši podporniki,

ki za svobodo in pravico kričijo,

so Zakon o osebni asistenci umorili,

in s tem še veliko gorja povzročili.

Skrivnostna so pota Gospodova, mar ne?

To morda lahko razumemo tudi tako,

da zgolj popravlja storjeno nam krivico,

ki v sebi nosi pogum, rdečo zvezdo in pravico.