Vročina, vlaga, mraz … hrup, prah, ogenj … smrad, umazanija, trohnoba … muhe, uši, komarji …

znoj, solze, kri … lakota, žeja, utrujenost … poškodbe, vnetja, bolečine … gripa, tifus, kolera …

strah, žalost, jeza … negotovost, brezumnost, nesmiselnost … neuspehi, nesreče, zmote … nevroza, živčni zlom, psihoza …

To je vojna, kot jo doživljajo vsi, ki so v vojni.

Ko kasneje o njej pripovedujejo, pa je vojna:

naravni elementi … hladnokrvnost … dober želodec … odpornost …

kondicija … vzdržljivost … visok prag bolečine … zdrav duh v zdravem telesu …

pogum in drznost … zvestoba in vztrajnost … natančnost in premišljenost … skrb za soborce …

Njihovi sinovi in vnuki jih poslušajo z odprtimi očmi in ušesi.

V ušesih jim odzvanja:

moški … junaki … pogum … tovarištvo … napredovanje … spoštovanje in občudovanje … čast in bogastvo …

Pred očmi se jim vrtijo slike:

streljanje … naskok … boj na blizu … zalezovanje … prisluškovanje … uničevanje zalog … razstreljevanje prog …

V svojih sanjarijah niso nikoli tisti drugi:

cace … strahopetci … izdajalci … osramočenci … zasmehovanci in poniževanci … izobčenci in begunci …

ustreljeni … oblegani … pretepeni … opazovani … nadzorovani … uničeni … razstreljeni …

Ne le, da nikoli niso tisti drugi, ampak tistih drugih niti ne vidijo.

Poraženci so vedno le piksli v računalniških igricah –

bili so tudi desetletja, stoletja in tisočletja preden so računalniške igrice nastale:

hudobci … spake … ničvredneži … zanemarljiva postranska škoda … stopnice na poti k odraslosti in veljavi …

In ko se zgodi nova vojna, nova mularija teče na nabor …

Večinoma postanejo tisti drugi … in govorijo, kako so bili tisti prvi …