Ko smo slovenski državljani v začetku 90-ih let 20. stoletja končno dobili svojo državo, kjer naj bi si sami gospodarili in tudi sami nosili odgovornost za to gospodarjenje, nas je precej državljanov tudi upalo, da se bo življenje v tej državi urejalo po objektivnih, od ideologij ločenih, strokovnih, za vse enakih kriterijih. Ampak očitno to ne drži. Ideologija in »biti naš« še vedno krojita naše življenje in to v škodo državljanov. Poleg rdeče, »udbo-mafijskega« tranzicijskega lastninjenja prej skupne »družbene« lastnine in podobnih neustavnih manipulacijah je Rimskokatoliška cerkev (RKC) še posebej pod prvo Janševo vlado (l. 2004 – 2008) in z njeno pomočjo jurišala na preostali kos pogače, da bi z večjo kapitalsko močjo imela tudi bistveno večji politični vpliv, kot ga ima zdaj. Kar bi spet prineslo več denarja in možnosti, da bi postala RKC bolj ali manj neodvisna od posvetnih vlad (levih ali desnih) in bi vedrila po Sloveniji po svojih željah – katere se v veliki meri vrtijo okoli pohlepa po materiji (posestva, denar, zlato, delnice, ....... ). Jezus Kristus je za vrh RKC samo priročna in učinkovita kamuflaža. In spet bi imeli novo-stari srednji vek z eksorcisti (izganjalci hudiča) kot novodobnimi inkvizitorji, ki bi skrbeli za katoliški »red in mir«. Na našo srečo je cerkev finančni in moralni bankrot mariborske nadškofije malce »umiril«.

Vzorčen primer zlorabe politike s strani katoliškega klera (vsaj po moji oceni) predstavlja sprememba statusa cerkvenih zvonov v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju iz januarja 2006. Leta 2003 so na ministrstvu za okolje, prostor in energijo povedali, da so bili zvonovi kot vir hrupa opredeljeni skladno z evropsko smernico. »Na ministrstvu sicer pripravljamo spremembo uredbe o hrupu, vendar bo skladna z obstoječimi evropskimi standardi, ki zvonove obravnavajo kot vir hrupa.« To so trdili na ministrstvu takratne leve vlade. Volitve l. 2004 so s katapultiranjem izrazito prokatoliške vlade – in njenega mentorja RKC -- v politično orbito spremenile tudi razumevanje evropskih standardov. Kar naenkrat so se ušesa državljanov spremenila in ne zaznavajo več razbijanja zvonov kot hrup, ampak kot milozvočno glasbo. Zvonovi so se tako z novo, katoliško vlado spremenili iz virov hrupa v glasbila. In posledično je ta vlada zvonove kot vir hrupa izbrisala iz uredbe. Tu se sama od sebe pojavlja zanimiva primerjava. Kaj, če bodo npr. rokerji ali raverji dobili svojo vlado? Ali lahko takrat pričakujemo, da se bo njihovo razbijaško, možgane trgajoče glasbeno žuranje z dovoljenjem državnih zakonov razširilo na vse vasi in mesta, podnevi in ponoči, ne glede na to, kaj si mislijo in želijo drugi, ne-rokerski državljani oz. kaj piše v uredbi o dovoljeni stopnji hrupa? Pri tem se lahko ta hipotetična, rokerska vlada sklicuje na to, da rock ansambli igrajo na glasbila in da je za rock navdušence njihova glasba »milozvočna«. Nekaj podobnega je naredila s cerkvenimi zvonovi in zvonjenjem katoliška vlada takoj, ko je prišla na oblast. Pri tem se je tudi ona sklicevala na evropske predpise, ki menda nikjer ne omenjajo cerkvenih zvonov kot virov hrupa. Resnici na ljubo je treba reči, da lahko evropsko direktivo bereš različno – očitno po svojih željah. Toda nisem samo jaz prepričan (vsaj še pisci tozadevne, prej omenjene uredbe), da obstajajo objektivni, z aparaturami merljivi pokazatelji, kaj je hrup in kaj ni. Če cerkveno zvonjenje ali partizanska koračnica prekoračita te in te decibele jakosti hrupa – potem je to pač z zakonom ali uredbo prepovedano in kaznivo ogrožanje javnega miru in zdravja državljanov. Pa neodvisno od tega, katere politične barve je trenutna vlada.

Predsednikom kakršnekoli vlade. Po mojem mišljenju ni vredno priti na oblast in vztrajati na njej s podzemno, »bratsko« pomočjo političnih mafij in klanov, pa naj bodo rdeče, črne, vijoličaste ali kakršnekoli barve že. Taki politiki vedno plačajo hud osebni in politični davek. Če Slovenci ali kdorkoli drug niso sposobni prepoznati in spraviti na oblast politikov oz. strank, ki bi brez lobijev, klanov, mafij, cerkva in podobnih zaleg prišli na oblast – torej, da bi prišli na oblast izključno samo s pozitivno vizijo vsesplošnega razvoja za vse državljane enako – potem je ves trud zaman. Še več. Dolgoročno taka, zlobirana politika škodi tako sebi kot državi in njenim državljanom. Da ne razglabljamo preveč na dolgo, da je edina politika, ki je vredna truda, tista politika, ki omogoča tako klimo v državi, ko je samoposebiumevno, da državna ustava velja za vse državljane enako. Ne pa kot sedaj, ko je RKC dobesedno država v državi in se drži ustave samo tam in takrat, ko ustreza njej. Resnici na ljubo je treba reči, da je za tako stanje sokriva tudi »rdeča« politika, katera očitno noče preveč drezati tudi v njenega kolonialnega imperatorja na »svetem« sedežu v Vatikanu. S tem pisanjem bi rad opogumil vse žrtve RKC iz naslova prekomernega hrupa cerkvenih zvonov, da se ne ustrašijo Vatikanu bolj ali manj pokorne politike vseh dosedanjih slovenskih vlad in oblastem prijavljajo cerkveno, katoliško, ne-krščansko ignoranco do navadnih ljudi in njihove pravice do mirnega in zdravega življenja. Pa ne glede na to, kako ideološko katoliški teologi in farizeji utemeljujejo svoje razbijanje po zvonovih.

Da država lahko posreduje, če ne sodeluje preveč v svetovni katoliški diktaturi, je dokazala lds-ova, »leva« vlada. Npr. spomladi 2001 leta je inšpektorat za okolje in prostor draveljski cerkvi v Ljubljani naložil, naj zaradi pritožb o preglasnem zvonjenju opravi meritve jakosti hrupa. Te so pokazale, da so zvonovi preglasni. S pomočjo pooblaščenih strokovnjakov so naredili program ukrepov za zmanjšanje hrupa. Torej se da zmanjšati hrup razbijanja cerkvenih zvonov, če se le hoče. Vsaj zmanjšati, če že ne čisto odpraviti. Za informacijo vam še navedem, da je inšpektorat za okolje in prostor dobil pritožbe za 14 preveč hrupnih cerkva po Sloveniji. L. 2001 so vodili 6 postopkov zaradi preglasnih cerkvenih zvonov. Poleg draveljske cerkve so meritve hrupa naročili tudi cerkvi na Ježici v Ljubljani. Danes so najverjetneje s prej omenjeno vladno spremembo Uredbe te aktivnosti ukinjene, državljani pa veselo bombardirani z »milozvočnim« hrupom cerkvenih zvonov, oz. po katoliški razlagi: blagoglasnih glasbil. Višek cinizma pa vsekakor je, da RKC (vsaj po mojih informacijah) tako osvetljenost cerkva kot zvonjenje zvonov plačuje država – torej mi, davkoplačevalci. Da pa je katoliški imperij že precej izgubil na moči in vplivu, kaže primer odnosa države do cerkvenega zvonjenja v Italiji, ki je še vedno najverjetneje najbolj katoliška država na svetu. Tam je hrup cerkvenih zvonov merjen in sankcioniran, če je prevelik. Pri nas pa nekateri mislijo, da morajo biti bolj »papeški od papeža«. Pa to ne velja samo za odnos države do največje verske skupnosti pri nas, ampak tudi za postopno ukinjanje socialne države z izgovorom pritiska globalizacije.

Naj povzamem bistvo zgornjih misli, predvsem za vse površne, pa tudi za zlonamerne bralce. Nič nimam proti katoliškemu (ali kakršnemukoli drugemu) izražanju vernosti v javnosti s pomočjo zvonjenja zvonov. Toda naj se kleriki in njihovi verniki držijo zakonov in uredb (v tem primeru Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju), tako kot se jih moramo držati vsi, brez izjem, ne pa da izkoriščajo svojo kolonialno, imperialno nadmoč pri jahanju posvetne slovenske države za svoje protiustavne cilje. Prepričan sem, da ustavno določilo o enakopravnosti vseh državljanov (tako njihovih pravic kot njihovih dolžnosti) velja za vse na ozemlju te države. Tudi za versko-ideološke izpostave tujih držav.

Pa še nekaj. Premišljevalci in zagovorniki stoletja dolge tradicije zvonjenja katoliških cerkvenih zvonov pozabljajo na dejstvo, da je evolucija človeške družbe (če pustimo ob strani revolucijo) postopna razgradnja tradicije, predvsem njenih negativnih plati. Če tega ne bi bilo, bi še danes imeli suženjstvo. Ko so se pojavili prvi človekoljubni kritiki le-tega, so jih večinski tradicionalisti, kolikor vem, tudi zavračali z besedami o tisočletja dolgi tradiciji sužnjelastništva, da je suženjstvo vendar eden temeljev civilizacije, kdo mislijo, da so in kaj se grejo, ko rušijo ta temelj, ipd. Mimogrede. Vatikan je bil zadnja država v Evropi, ki je odpravil sužnjelastništvo. Doslej še nisem nikjer prebral, da je Jezus Kristus priporočal svojim naslednikom, naj imajo sužnje, kot jih je dolga stoletja imel Vatikan. Kolikor vem, je Jezus učil o nesebični ljubezni do ljudi, živali in celotne narave, katero je tudi živel v praksi. Tudi to dejstvo pove vse o tem, kdo v resnici sedi na Petrovem stolu v Vatikanu! Lahko, da je naslednik Petra, ki je v eni sami noči 3x izdal Jezusa Kristusa, predstavnik in zagovornik resničnega Jezusovega nauka to zagotovo ni. Vsaj po mojem – in ne samo mojem – prepričanju.