(veliko poklicanih – malo izvoljenih ! )

          Noben volilni sistem ni idealen, izbiramo lahko le med boljšimi in slabšimi v danih razmerah. Boljši je tisti volilni sistem, ki omogoča neposrednejši vpliv volivca na izvolitev poslancev.  To je nesporno, vendar tu so važne podrobnosti.  Pomembno pa je  da poznamo nekaj okvirnih podatkov. Volimo 90 poslancev, 2 poslanca sta rezervirana za narodni skupnosti.  Ostane torej problem na kakšen način  izvoliti 88 poslancev.

        Problem, da se v Sloveniji nič ne premakne, je posledica diametralno nasprotnih predlogov, na eni strani dosedanjega proporcionalnega za katerega se predlagajo zgolj kozmetične korekture  (preferenčni glas in dvig praga) in dvokrožnega večinskega sistema, ki je sicer velika sprememba v smeri večjega vpliva volivcev, prinaša pa določeno polarizacijo parlamenta na zmagovalce in poražence.  

         Zato se ponuja realno dosegljiv kompromis, ki ga bo težko zavrniti v imenu ohranjanja statusa quo. Sedanja stoječa voda je dovolj kalna, da jo je treba očistiti in je treba storiti korak naprej in to že do naslednjih volitev. To bi bil lahko skupen projekt odhajajočih poslancev obeh polov parlamenta. S tem bi se poslanci zapisali v zgodovino kot poslanci, ki so do sedaj edini zmogli narediti zgodovinsko  spremembo 25 let starega, vendar že takrat mišljenega kot začasnega,  volilnega sistema. Vendar se kljub kritikam in nezadovoljstvu ni zgodilo nič. V sosednji Italiji so volilni   sistem korenito spremenili v 3 tednih in prava katastrofa je, da ga pri nas nismo zmogli v 25 letih, v zadnjem času pa že eno leto stopicamo na mestu.

          Predlog ZDUS, ki je zadaj že v postopku je kombinirani  volilni sistem po nemškem vzorcu. Bistvo tega je:

 poslanec se voli in izvoli na nivoju volilnega okraja, teh okrajev bi bilo 44. Sedanjih 88 okrajev  bi združili po dva skupaj, da bi tako dobili 44 izvolilnih okrajev, v okviru katerih bi izvolili 88 poslancev saj bi v vsakem od 44 okrajev volivec oddal dve glasovnici :

z eno glasovnico bi oddal glas  stranki (kandidatu na strankarski listi)

z drugo glasovnico bi oddal glas posamezniku (kandidatu na listi posameznikov)

vsak volilni okraj dobi 2 poslanca, v sedanjem sistemu je 18 okrajev, ki nimajo nobenega poslanca

        Predlog združuje dobre elemente obeh sistemov: proporcionalnega in večinskega. Nobeden ne prevlada in predpostavlja se, da bi odpravil sedanjo koalicijsko opozicijsko polarizacijo saj bi v parlament omogočil vstop neodvisnim kandidatom izven strankarskih list. Ti bi bili lahko učinkovita prepreka delovanju (pre)glasovalnega stroja, ki smo mu zdaj priča. Delale bi se projektne  ne pa zgolj vladne ali opozicijske koalicije. Vsak pomembnejši zakon bi bil projekt za katerega večina ne bi bila odvisna od porekla predlagatelja ampak kvalitete samega zakona. 

           Je pa seveda treba narediti določene korekture v smeri zagotovitve dostopnosti do kandidiranja tako, da brez vsakih pogojev, lahko kandidira vsak državljan s podpisi 50 državljanov. Druga korektura bi bila, da se ukine 2 krog pri izvolitvi posameznikov, tako da se drugi krog izvede le pogojno, če je razlika med prvima dvema kandidatoma manjša od 25 %. Podoben  sistem je v Franciji.

          Sedanji sistem strankarskih - nacionalnih list reproducira strankokracijo in povsem onemogoča državljanske oziroma neodvisne kandidate.  Zato v 25 letih ni bil izvoljen še noben kandidat izven strankarskih list.

         Volitve so najpomembnejši akt demokracije, z njimi volimo ljudi, ki bodo odločali o pogojih našega življenja. Od njih je in bo odvisna naša sedanjost in bodočnost. Do tega ne smemo biti indiferentni. Zahtevajmo korenito spremembo, ne zgolj lepotne popravke volilnega sistema in zahtevajmo konec ohranjanja brezplodnega statusa quo.

Lep pozdrav,  

Ljubljana, 1 maj 2014                                                     Vili Kovačič