Seveda cerkev zelo živčno reagira ob najnovejši peticiji Koalicije za ločitev države in cerkve, Peticiji proti krstu dojenčkov. Cerkev trdi, da koalicija (njen predstavnik jo napačno imenuje društvo) napada versko svobodo in je del javnega spodbujanja nestrpnosti in neresničnih predsodkov do kristjanov in krščanskih cerkva v slovenski družbi in hkrati tudi poskus omejevanja svobode delovanja cerkve. (vir: http://radio.ognjisce.si/sl/153/slovenija/13591/ )

Težke besede. Cerkev je nehote razkrila, kje so njeni temelji in kakšna je njena resnična narava. Po mojem prepričanju – ki na srečo ni samo moje – je država sveti sedež/vatikan s svojimi lokalnimi izpostavami/cerkvami po posameznih državah totalitarni, avtokratsko vodeni imperij, ki si je članstvo dokazano in dokazljivo v preteklosti in dandanes »nabiral« na zelo krvav in manipulativni način. S križarskimi vojnami - od bizantinskih cesarjev in frankovskega krvoločnega »ustanovitelja« Evrope Karla Velikega dalje - so zelo spretno prepletli svoj nauk o izvirnem grehu in iz njega izhajajočem »obveznem« krstu otrok, drugače neodrešen končaš v peklu. Neupoštevanje te cerkvene dogme je bilo še nedavno zelo nevarno, v srednjem veku pa smrtonosno.

V veljavnem Katekizmu katoliške cerkve piše o krstu tudi naslednje:

• po krstu se osvobodimo greha in se prerodimo v božje otroke; postanemo udje Kristusa in se včlenimo v Cerkev ter postanemo deležni pri njenem poslanstvu (str. 331)

• ker zakrament krsta pomeni osvoboditev od greha in njegovega začetnika, hudobnega duha, se izreče nad kandidatom eksorcizem (str. 336)

• krst ne očisti človeka le vseh grehov, marveč tudi napravi iz novokrščenca novo stvar (str. 341)

• ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo (str. 342 in 343)

• krst vtisne v dušo neizbrisno duhovno znamenje, pečat (charachter), ki posveti krščenca za bogočastje krščanske cerkve (str. 345)

Vir:  http://www.zrtve-cerkve.org/html/krst_dojenekov.html

Res zanimivo. Čeprav cerkev sama uči, da je Jezus razlagal: »Najprej učite, nato krščujte!«, česar se npr. nekatere biblične krščanske vere v ZDA tudi držijo, za katoliško cerkev seveda to ne velja. MORA imeti čimveč članov, da je njena »teža« čimvečja. Seveda cerkveni kritiki koalicije in njene peticije proti krstu DOJENČKOV namerno spregledajo, da nihče v koaliciji ni proti delovanju cerkve (seveda če je ta v skladu z državno demokratično ustavo in človekovimi pravicami) in tako tudi ni nihče proti krstu. Naj krščujejo in mašujejo kolikor hočejo! Gre preprosto za to, da naj to počnejo s polnoletnimi osebami, katere naj bi se zavedale svojih dejanj. Zato tudi država ne daje volilne pravice mladoletnikom, ki so še v osebnostnem razvoju. Po mojem razumevanju tudi nihče v koaliciji ni proti pravici staršev do verske vzgoje otrok v skladu z lastnim prepričanjem, saj je konec koncev tudi moderna država dolžna omogočiti otrokom poleg ostalega tudi šolanje. Vendar pa mora biti starševsko usmerjanje otrok glede verske vzgoje (po 41. členu Ustave) v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti in verske opredelitve ali prepričanja. To pa pomeni, da ima otrok svojo lastno svobodo vesti in verske opredelitve že od svojega rojstva dalje. 

Vse nekaj drugega je pa nauk cerkve, razviden iz gornjih navedkov iz katekizma katoliške cerkve glede krsta. Tu je jasno, da so krščenci/člani cerkve v hlapčevskem odnosu do kolonialne cerkvene veledržave. Zelo dobro so to pojasnili v koaliciji pri utemeljitvi peticije:

Zahtevamo, da država prepove krst dojenčkov in drugih otrok, ki ga izvaja katoliška cerkev, saj je ta v nasprotju s slovensko ustavo, ker otrok postane vernik in član cerkve brez svojega soglasja in ker:

• vzame dojenčku versko svobodo, saj iz katoliške cerkve ni celovitega izstopa, temveč samo formalni
• pomeni poseg v duševnost, saj vtisne v dušo neizbrisno duhovno znamenje
• dojenček postane nova stvar in ud cerkve ter ne pripada več samemu sebi,

in ko odraste pa tudi že prej:

• mora biti poslušen cerkvenim predstojnikom, jih ubogati in materialno podpirati cerkev
• se mora udeleževati misijonske dejavnosti cerkve ter vedno in povsod širiti in braniti katoliško vero,

pa k tem velikim posegom v svojo zasebnost in duševnost ter prisilno naloženim hudim obveznostim (po katoliškem nauku) ni dal soglasja, niti ni imel možnosti za to, kot to velja v demokraciji.

Smiselno enako velja to tudi za druge verske skupnosti, ki kršijo otrokove pravice.

Vir:  http://www.locitev-drzave-cerkve.org/peticija-za-prepoved-krsta-dojenckov/ 

Še kloni katoliške avtoritarne ideologije nadvlade nad »masami« - poleg mafije/camorre sta to še recimo oba socializma, nacionalni in komunistični – ne novačijo v svoje vrste dojenčke in predšolske otroke. S šolo se je sicer začel proces s cicibani in pionirčki, titovimi mladinci, hitlerjugendom, ipd., a dojenčke so le pustili pri miru.

Cerkev že ve, zakaj je potrebno proces odtiskovanja ideologije v podzavest vernikov začeti takoj po rojstvu. Ni tu prisoten samo cerkveno-institucionalni pritisk na same starše in njihovo »discipliniranje«. Med drugim gre tudi za to, da morebitni odrasli bivši aktivni vernik, ki ne zahaja več v cerkev in je mogoče celo proti instituciji cerkve, ni pa nujno proti veri, NE protestira proti davkoplačevalskemu izčrpavanju s strani cerkvenega jahanja vatikanu podvrženih držav. Saj veste, kdo je resnični bog katoliške cerkve? Materialne dobrine, denar, nepremičnine, moč, …

Kogar zanima, sem več o tem napisal tule:

http://www.ednevnik.si/entry.php?w=BKosi&e_id=145225

Borislav Kosi, Slovenska Bistrica