Slovenske univerze so od časov pred osamosvojitvijo doživele dve posodobitvi: debele računalniške zaslone so zamenjali tanjši in sredstev za bedo, ki jo nudijo, ne črpajo le iz države, ampak molzejo tudi študente. Ne elektronska opremljenost, ne plačljivost, ne bele knjige, ne zakoni, ne reforme, z Bolonjsko vred, ne vsi neuradni poskusi vmešavanja politike in gospodarstva, ne sedanje pomanjkanje sredstev za redno delo niso prispevali nič k izboljšanju kakovosti študija niti k manj kafkovskemu vedenju pedagoškega osebja …

Kaj pomeni kafkovsko vedenje? Kafka je tisti klasik iz srednješolskih čitank, katerega knjig nihče ne bere, če ni v to prisiljen, ker se njegovim junakom godijo tako protirazumne reči, da se človek zboji za svoje duševno zdravje in ne upa 'pasti noter'. Povprečen srednješolec, ki so mu birokracija in druge zadeve odraslih španska vas, jih lahko pripiše zgolj piščevi bolnosti. A vsak, ki postane študent, postane tudi kafkovski junak …

Študij na slovenski univerzi sicer ni primerljiv s stalinističnimi procesi in prevzgojo na Golem otoku, vendar zgolj iz dveh razlogov: ker izključuje telesno mučenje in ker lahko študent kadarkoli odide. Vse ostalo je enako …

Učno gradivo, ki ne vsebuje temeljnih del znanosti, ampak je zmetano skupaj iz razprav in povzetkov razprav množice 'strokovnjakov', ki so v življenju spravili skupaj samo razprave in povzetke … Vaje, ki zgolj hlinijo delavnice, poskuse in postopke, kakršni potekajo v 'pravih' ustanovah … Seminarske naloge, ki študente usposabljajo le za pisanje povzetkov in razprav … Diplomske, specialistične, magistrske in doktorske naloge, ki zahtevajo še več tega, k čemur dodajo neke nepomembne raziskave, ki zgolj potrjujejo, kar že vsi vedo oz. s čemer se vsi strinjajo … Iz leta v leto enaki učni načrti, iz desetletja v desetletje enake vsebine predmetov in nespremenljivi načini prenašanja 'znanja' … Obravnavanje izbirnih predmetov kot bolezni ali v najboljšem primeru nujnega zla … Posledično rodovi in rodovi študentov posameznih smeri s popolnoma enakim (ne)znanjem …

K tem sistemskim danostim je treba dodati še čisto človeške danosti večine posameznih predavateljev. Predavanja o tej ali oni panogi, ki nimajo veze s stanjem in delovanjem te panoge izven visokošolskih zidov oz. izven glave predavatelja … Prezir do najsodobnejših dosežkov v panogi, do vseh bistvenih sprememb, ki niso stare vsaj nekaj desetletij … Neskončno razpredanje dognanj preteklih strokovnjakov, ki jih je že zdavnaj povozil čas … Skoraj božje čaščenje nekaterih izmed teh strokovnjakov, čez katere si študent ne sme usoditi izreči žal besede, če hoče pri častilcu opraviti izpit … Ozračje, v katerem so vprašanja študentov nezaželena … Odgovori na vprašanja študentov, ki se prebijejo skozi to ozračje, ki nimajo veze z vprašanim … Neodgovorljiva 'vprašanja' profesorjev na izpitih, predstavitvah seminarskih in zagovorih končnih nalog, ki obsegajo več kot 100 besed v več zapletenih povedih brez vprašajev … Večkratno zavračanje pisnih izdelkov, vsakič zaradi drugih napak, a brez jasnih obrazložitev, kateri odseki so neustrezni in zakaj … Neodzivnost na telefon in spletno pošto … Neprisotnost na govorilnih urah oz. ob dogovorjenem času … Jemanje določenih študentov na piko … Reševanje medsebojnih zamer in nesoglasij na plečih študentov … Ustvarjalno poniževanje študentov na ustnih izpitih, in sicer z zmerjanjem, zaničevanjem in ustrahovanjem, vzvišenim poučnim odgovarjanjem na lastna vprašanja ali prijateljskim klepetom o nečem tretjem … Lomljenje hrbtenic asistentom, dokler ne postanejo enaki …

Če bi bile razmere na slovenskih univerzah čemu podobne, bi mnogi študentje, ki se brezdelno prekladajo z ene zabave na drugo, ki študij izkoriščajo za študentsko delo in ki ga nikoli ne končajo, študirali in postali strokovnjaki, mnogi, ki se sedaj uveljavljajo kot strokovnjaki in krojijo naše usode, pa bi odpadli …

V času naših pradedkov, ko še niso dičili z imenitnim nazivom »univerza«, so visokošolski zavodi že krotovičili najpametnejše in malo manj pametne ume naroda z vsem naštetim … In ume naroda na povsem enak način krotovičijo še danes … Le da ne najpametnejših, kajti ti gredo po hitrem postopku študirat nekam, kjer so ti pojavi izjema, ne pravilo … Tukaj namreč nimajo kaj početi, kajti ti pojavi, ki so pravilo, so okužili tudi vsa delovna mesta, na katerih se zaposlujejo visokošolsko izobraženi ljudje – zato smo v krizi in zato bomo v njej ostali, dokler …

Bi več plačljivega študija načelo kafkovske razmere na univerzah? Izkušnje kažejo, da ne, kajti na obstoječih plačljivih študijih je stanje stvari popolnoma enako. Je rešitev razpustitev univerz in visokošolskih zavodov? Ne vem, vsekakor pa v sedanjih razmerah ne bi povzročila kakšne bistvene škode za kratko- in srednjeročno blagostanje države …

A torej sploh obstaja kakšno zdravilo proti kafkovskemu resničnostnemu šovu, katerega ujetniki smo neposredno ali posredno ne le študentje in izobraženci, ampak vsi Slovenci? Obstaja: finska šola je bila nekoč v podobnem stanju. Pa so se vrli Finci odločili, da jo bodo povsem spremenili. In so jo, in to z istimi učitelji. Trajalo je dolgo, ampak jim je v celoti uspelo. Sedaj imajo finsko šolo – šolo, v kateri šteje vsak učenec, tudi neumni, revni, poredni in leni. Ne le zato, ker je to dobro za dotične učence, ampak zato, ker je dobro za celotno družbo …