“Predlagamo, da naj bi bila vsaka država naprošena, da naredi popis vseh svojih virov in potreb – kaj sama proizvaja in kaj mora uvažati. Nato naj bi bila vsaka država naprošena, da v skupni sklad prispeva to, kar ima – glede na potrebe – viška in na ta način ustvari velikanski mednarodni vir, iz katerega bodo lahko črpali vsi. Naravno je, da bi velike razvite države prispevale večjo količino, toda vsi bi donirali višek, ki ga ne potrebujejo.” (Mojster –, prek Benjamina Crema: Osnutek za medsebojno delitev, Share International, december 2013)

Dovolj dobrin, a veliko pomanjkanje

V začetku 21. stoletja smo prišli do točke, ko ekonomski sistem, ki ga je človeštvo zasnovalo v preteklih stoletjih, ni samo neučinkovit, temveč tudi škodljiv - tako do ljudi kot do okolja. Ekonomski vzorci, ki temeljijo na neprestani rasti proizvodnje, povsem neusklajeni potrošnji, komercializaciji vseh družbenih področij ter kaotičnem denarnem sistemu, uničujejo družbene in naravne sisteme.

Ta hip je na svetu približno 870 milijonov ljudi, ki trpijo za lakoto (kar je več kot je skupno število prebivalcev EU in ZDA), hkrati pa konča v smeteh kar polovica vse proizvedene hrane na svetu oziroma kar 2 milijardi ton. To sta le dve najbolj izpostavljeni številki, iz katerih je jasno razvidno, da danes v svetu ne potrebujemo še večje proizvodnje oziroma gospodarske rasti, temveč pravičnejšo in učinkovitejšo porazdelitev globalnih dobrin.

Globalni trgi nedvomno ne predstavljajo sistema, ki bi omogočal, da bi vsi ljudje na planetu imeli dostop do temeljnih dobrin, kot so voda, hrana, zdravila, primerna bivališča ter dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva. Pomanjkanje teh dobrin je temeljni vzrok za vse številčnejše konflikte v različnih koncih sveta, ki se kadarkoli lahko razrastejo v vojne širših razsežnosti z nepredvidljivimi posledicami.

Globalna delitev dobrin

Čeprav so svetovni problemi veliki, pa zanje ne potrebujemo zapletenih rešitev. Vzpostaviti globalni sklad, v katerega se bodo stekali viški dobrin in iz katerega bodo države lahko črpale dobrine, ki jim jih primanjkuje, je naloga, ki je v današnjih časih izjemnih komunikacijskih in transportnih sredstev relativno enostavno izvedljiva.

Ta sistem bi povsem odpravil stalno potrebo po mednarodni pomoči, današnje humanitarne organizacije pa bi se lahko učinkovito vključile v sistem globalne delitve, saj imajo izjemno učinkovite mreže za dostavo dobrin v najodročnejše kraje sveta.

Vpliv takšnega sklada globalnih dobrin bi bil izjemno blagodejen na mednarodne odnose, saj bi države šele na takšen način zares sodelovale med seboj. V današnji ekonomski tekmi vseh z vsemi, so mednarodni odnosi bolj podobni vojni kot pa miru.

Globalni sklad, ki bi omogočal učinkovit sistem delitve dobrin med državami, bi pomenil resnično velik korak za človeštvo - resnično bi zaživeli v svetu solidarnosti, sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in miru. Dobesedno v - novi zori človeštva.