Čudi me, da se pri vsem tem mlatenju prazne slame o gospodarstvu nihče nikoli ne vpraša, zakaj zmanjkuje denarja; zakaj ga ni dovolj za reči, za katere ga je še do nedavnega bilo dovolj?

Denarja ni dovolj za naročanje, za proizvodnjo, za plače, za proračun, za državno sofinanciranje, za pokojnine … Ni ga tako rekoč za nič, kar je potrebno za preživetje ljudi.

Namen denarja je, da kroži med naročniki, delodajalci, delavci, državnimi ustanovami, proračunskimi odvisniki in upokojenci, kot izboljšana različica menjave blaga in uslug. Ljudje brez denarja so za ekonomijo to, kar so nepismeni ljudje za zgodovino – praljudje. A denarja je na vseh področjih premalo in ga vedno bolj primanjkuje, in to kljub temu, da ga kar naprej tiskajo in si ga izposojajo …

Lahko potegnemo vzporednice med denarnim in vodnim krogom?

DENARNI KROG – Imamo potrošnike. Naš denar se steka v podjetja in ustanove, kjer kupujemo izdelke in storitve. Podjetja in ustanove drug pri drugem naročajo, sodelujejo in se združujejo. Posamezniki in podjetja plačujemo davke. Od podjetij in ustanov dobimo potrošniki plače, od občin in države pa storitve, podpore in pokojnine …

VODNI KROG – Imamo oblake. Dež pada enakomerno v nešteto potočkov. Potočki se stekajo v reke. Dež pada in vode tečejo v jezera in v morje. Voda hlapi iz potokov in rek, iz jezer in morja …

Vodni krog deluje, dokler je dovolj vode. Če ni vode, so oblaki še vedno tu, ampak ne dežuje. Tudi grape, struge, kotanje in morsko dno so tu, ampak so suhi. S časom jih narava poravna, oblaki pa izginejo …

Denarni krog deluje, dokler je dovolj denarja. Če ni denarja, so ljudje še vedno tu, ampak ne kupujejo. Tudi podjetja in državne ustanove so tu, ampak ne delujejo. S časom jih beda, nemiri in vojne uničijo in izbrišejo spomin nanje, ljudje pa izginejo …

Možna razlaga, zakaj je v denarnem krogu vedno manj denarja, je samo ena – ker izginja. In kam gre? K bogatim. Bogati so tisti, ki dobivajo več, kot dajejo. Dobivajo ne le več denarja, ampak tudi več dela – ker so delodajalci, pomeni, da delavci delajo zanje oz. namesto njih.

In kaj počnejo ti bogataši z denarjem, ki ga dobijo od nebogatašev? Kupujejo in proizvajajo razkošne izdelke in storitve: hrano, nakit, oblačila, pohištvo, nepremičnine in vozila ter razvajanja, usluge in potovanja … Podobne reči kot nebogataši, le da so boljše in bolje izgledajo, predvsem pa so neprimerno dražje, kot so vredne. Lahko so dražje, kajti v njihovih močvirjih je denarni pritok močan, svež in nikoli ne presahne. Denarja je toliko, da enostavno leži na tleh in se usmraja, v njem pa plavajo vedno večji kupi razkošnih dobrin. Močvirja so vedno globja, puščava okoli pa vedno večja in bolj suha – bogastvo se vedno bolj kopiči v rokah bogatašev, za nebogataše pa ga je vedno manj … Dokler se tok denarja ne ustavi …

Starinoslovje in zgodovina, pa tudi sedanjost (Severna Koreja …) nas učijo, da je točka preloma zelo daleč. Kot ima narava visok prag strpnosti do suše, preden se pretvori v puščavo, ga imajo ljudje do 'zakonitih' izgredov bogatašev, preden še zadnja sled zakonitosti pade in izgred postane naravno stanje.

Preteklost nas uči tudi, da ustavitev vodnega kroga in kroženja dobrin pogosto sovpadata. Puščave na Bližnjem vzhodu so polne mogočnih ruševin. Isto velja za tropske gozdove v Ameriki in Indokini. Očitno je včasih šele vodni krog tisti, ki ustavi rast prebivalstva, palač in bogastva manjšine. Ali pa ljudje priženejo 'napredek' tako daleč, da se njihova prizadevnost, ubogljivost in uslužnost bogatim ustavijo šele, ko se ustavi tudi vodni krog …