Ravno za čas hude polemike glede imenovanja predsednika KPK in nato odstopa obeh izbranih namestnikov sem bila precej bolna in se nisem bila sposobna odzivati  na dogajanja, sem pa spremljala medijska poročanja glede zadeve. Rekla sem si “to je že mimo” in nima se več smisla oglašati. Danes pa me je razburila objava CV-ja gospoda Štefaneca, iz katere je razvidno, da sploh nima nobenih referenc in da je veliko obveznih rubrik preprosto pustil neizpolnjenih, zato sem se odločila, da na kratko spregovorim o svoji izkušnji in za primerjavo objavim svoj CV. 

Kot je znano sem se tudi sama po tehtnem premisleku odločila za prijavo na delovno mesto namestnice KPK, saj sem hitro ugotovila, da izpolnjujem vse ohlapne in dokaj nezahtevne pogoje. Razpis se mi je zdel kar nekam preveč „easy“ in sem poklicala na Urad predsednika z namenom, da bi ugotovila ali je to res vse ali bo pred komisijo potrebno pokazati še kakšna specifična znanja zakonodaje oz. ali je potrebno predložiti tudi vizijo dela; v razpisu namreč nič od tega ni bilo navedeno. Odgovorili so mi, da zgolj to kar je navedeno v razpisu, kasneje pa, če bom ustrezala ožjemu izboru bom pozvana s strani komisije, da dopolnim vlogo.

Ko sem se pred leti prijavila na razpis za mesto Direktorice direktorata za invalide na MDDSZ sem bila zaslišana pred uradniškim svetom in predhodno nam je bil dan spisek zakonov, ki jih moramo obvladati. Predpogoj je bila spisana vizija dela, prav zato mi je bil razpis KPK dokaj nenavaden. Takrat so razgovor snemali in me predhodno vprašali za dovoljenje, na kar sem seveda privolila. In to mi je kasneje prišlo zelo prav, saj sem lahko poslušala razgovor protikandidatke in na podlagi slišanega in primerjave vložila upravni spor.

Izbirna komisija KPK me je res pozvala, da na razgovor prinesem tudi vizijo dela ter da vlogo dopolnim še s potrdilom delodajalca, da dejansko več kot deset let opravljam dela in naloge, ki ustrezajo zahtevani stopnji izobrazbe. To sem seveda tudi storila, razgovor z zelo splošnimi vprašanji je potekal pol ure, nihče pa me ni opozoril ali celo vprašal za dovoljenje, da se pogovor snema. To sem izvedela iz medijev in seveda me je šokiralo dejstvo, da so posnetke razgovorov preprosto uničili. Halo, saj se snema ravno z namenom dokazovanja dejstev v primeru spora ali pritožb. Nezaslišano, da so si kaj takega dovolili!

Še preden sem sprejela svojo odločitev, sem iz radovednosti klicala na CNVOS (Center nevladnih organizacij Slovenije) ter spraševala kako bodo izbirali predstavnika NVO, ko pa vendar obstaja zgolj eno in edino društvo na področju integritete; torej se že ve kdo bo izbran. CNVOS je namreč za izbirno komisijo izbiral predstavnika nevladnih organizacij. Na drugi strani mi je moški odgovarjal, da to ne drži, da je več društev, da se lahko v končni fazi prijavimo tudi iz YHD, le da moramo s članki in drugimi javnimi objavami dokazati, da se borimo proti korupciji. Kdo je bil izbrani predstavnik NVO se je logično kot predvideno tudi izkazalo; izbral je Simono Habjan, predstavnico Društva  integriteta!

Močno me je zmotilo tudi prejudiciranje in uhajanje informacij iz Urada predsednika RS. Iz POP TV so želeli mojo potrditev in izjavo, da sem se prijavila na KPK. Izjavo za medij sem dala, a ko sem zvečer gledala prispevek le-te ni bilo, namesto tega pa je bila novinarka dobesedno žaljiva in podcenjevalna do prijavljenih, ki jih je omenjala, češ da ni nobenega resnega, kredibilnega in znanega imena...  Drugi dan sem jo poklicala in ji povedala, da sem mi kaj takega ne zdi primerno, saj komisija še ni pregledala prispelih kandidatur in da ona o tem kdo je kredibilen in kdo ni, ne more in ne sme soditi. Pa mi je odgovorila, da to niso njene besede, ampak so besede vira iz Urada predsednika, katerega mi seveda ni hotela povedati. Zato sem se ji opravičila za svojo reakcijo in izrečene očitke in rekla naj svojemu viru pove, da je sam predsednik tisti, ki lahko oblikuje pogoje razpisa. Drugič naj naredi takšen razpis, da se bosta lahko prijavila Jan Plestenjak ali Urška Čepin, da bo zadoščeno znanemu imenu. 

Ob neki priložnosti sem pobarala Roka Praprotnika zakaj hudiča so vrgli puško v koruzo in odstopili. Odgovoril mi je, da je bil njihov namen zbuditi močno reakcijo ob izročenem odstopu pri predsedniku države, ki pa je le-ta ni pokazal, ampak je odstop enostavno sprejel kot dejstvo. „Ste pa res zelo naivni, če ste kaj takega pričakovali od predsednika Pahorja!“ Kar pomnim g. Pahor še nikoli ni naredil odločnega,  načelnega, etičnega ali radikalnega dejanja; njega so samo velike besede, ki nizko padejo. Res žalostno v kakšno farso so uspeli spremeniti tako pomembno institucijo kot je KPK. Pa mi pridejo na misel besede zavezništva leve in desne opcije, ki se vse skupaj borijo za nespremembe.   

CV prijava na KPK by Elena Pečarič