No, pa smo končno s posredovanjem pooblaščenke prišli do zloglasne “bančne študije”[1], ki jo je na lastno pest že konec 2012 naročil direktor FIHO Štefan Kušar in jo seveda plačal iz namenskih javnih sredstev FIHO. Za to je najel podjetje Timur d.o.o. ki ga zastopa Gregor Mesarič in le-ta mu je izdelal za kar 17 strani (z naslovom in kazalom vred) z visoko obetajočim naslovom “Optimizacija denarnih tokov z namenom doseganja optimalne varnosti in stabilnosti poslovanja.” Gre pravzaprav nič več kot za nekakšno seminarsko nalogo, ki bi bila sprejemljiva kvečjemu za srednješolca ekonomske gimnazije, saj ne le da nas avtor osvesti z osnovami globalne in evropske krize, ampak nam postreže tudi s številnimi grafi, ki jih je preprosto potegnil iz spletne strani Trading economics, kjer lahko potegnete grafov “še pa još” in izpadete blazno učeni.Štefana Kušarja so očitno zelo skrbeli FIHO depoziti, da je brez vednosti ali odobritve Sveta FIHO kot organa upravljanja, ki je glede na 8. člen pravil FIHO[2] edini pristojen, da upravlja tudi s premoženjem fundacije, naročil t. i. “bančno študijo”.

V odgovoru na naše zahteve glede cene nam g. Kušar pove, da so zanjo plačali 1.920 EUR (z vključenim DDV-jem) in poleg študije naj bi cena obsegala še vrsto drugih aktivnosti (katere, ne vemo). A glej ga zlomka, očitno se je spozabil kaj je izjavil v Državnem zboru: “Bančno študijo smo plačali v višini približno 2600 eur z DDV-jem vred in ni nobenih problemov, da vam dostavimo to študijo…” V gradivu za DZ pa se plačilo študije nahaja pod indeksom 0324 in sicer 8.594 eur (glej 4. str.)!

Štefan Kušar je o njej prvič na glas spregovoril 5.2.2014 na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide v DZ, kjer je moral ponovno zagovarjati potratno porabo sredstev za delovanje FIHO v letu 2012 za kar 662.400 eur, ki je bila sumljiva celo poslancem. Niti sami člani Sveta FIHO niso bili seznanjeni z obstojem študije, kaj šele z njenim namenom in rezultati le-te; torej tudi ne s posledicami, ki so iz nje sledile. Kot mi je znano, je do danes še niso videli. Kaj bi preveč dlakocepili, velika večina članov tako in tako ne razume ali jih niti ne zanima gospodarno, transparentno in pravično poslovanje javnih namenskih sredstev fundacije. Kajne g. Kušar, da jih vedno spretno prepričate v svoj plemenit namen? Večini je glavno, da pridobijo zasluženo sejnino z vestnim in pokornim dvigovanjem rok kot je praviloma vnaprej dogovorjeno. O drugih stvareh je potrebno molčati in jih skrivati kot na primer javne podatke iz bilance stanja na dan 31.12.2013, ki razkrivajo ugotovljen poslovni izid presežka prihodkov nad odhodki v skupni vrednosti 7.415.885 eur.

“Grešna koza” veleizdaje tega “strogo zaupnega dokumenta”[3] je postala svetnica Violeta Bilek, zato so že drugič na seji Sveta FIHO 27.2.2014 izglasovali njeno izključitev iz Sveta FIHO. Predlog za izključitev morajo na FIHO poslati v preučitev in potrditev Mandatno volilni komisiji v DZ, a tega še do danes niso storili. Le zakaj ne, na kaj se čaka?

“Izdelavo analitične študije niso naročili člani Sveta FIHO, saj tekoče upravljanje z denarnimi sredstvi v smislu varnosti teh sredstev v primeru morebitnih presežkov v pristojnosti direktorja FIHO”, nas prepričuje g. Kušar, čeprav glede na 18. člen[4] Pravil FIHO tega med njegovimi pristojnostmi ni.

“Ker je FIHO v začetku leta 2012 posloval samo z banko Abanka Vipa, ki je imela v tistem trenutku bonitetno oceno agencije Moodys zgolj Caa2, smo pristopili k iskanju možnih drugih bank v pretežno slovenski lasti, ki bi lahko nudile predvsem varnost in posledično donosnost glede na kapitalsko ustreznost svojega portfelja. V ta namen je bila izdelana študija, ki je glede na različne parametre izluščila 3 banke, s katerimi se je izvedlo pogajanje za depozitno poslovanje. Avtorji (kakor da jih je bilo več) študije pa niso samo izdelali študije, temveč so aktivno sodelovali pri ožjem izboru potencialnih bank za nadaljnje depozitno poslovanje FIHO, kakor tudi v samih pogajanjih ter analize pogajanj.”

Vsak pri zdravi pameti ve, da zaradi slabe bonitetne ocene neke banke ni potrebno narediti bančno študijo, da bi našli ustreznejšo banko kjer bi naložili depozite; zato se ne bomo čudili, če se Kušar v imenu FIHO odloči, da toži kar bonitetno agencijo Moodys; zakaj pa ne, saj denar ni njegov.

Nadejali smo se že, da bi ta dokument lahko poslali tudi predsednici vlade RS in s tem zagotovili stabilnost in varnost poslovanja denarnih tokov tudi na nivoju države, pa žal napovedanega čudeža ni bilo niti za FIHO. V letu 2013 so namreč v FIHO znižali kar za 15% že odobrenih letnih sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam, ne da bi pri tem sorazmerno znižali tudi porabo za delovanje FIHO; plače zaposlenih in poslovodnega organa (4.300 eur + 10% nagrade), sejnin organov, nagrad, avtorskih pogodb zunanjih sodelavcev, potnih stroškov, nadgradnje raznih informacijskih sistemov, odvetnikov, tiskovnih predstavnikov so še kar visoke…. Še huje, na zadnji seji v lanskem letu so svetniki z večino izglasovali, da se vse še neizplačane sejnine in honorarje poravna iz rezerv iz preteklih let. Pomeni, da za programe denarja ni, za sejnine, honorarje in druga izplačila “sodelavcem” pa se vedno najdejo skrite rezerve v skritih depozitih, razpršenih po najmanj treh bankah “z namenom optimizacije donosa plasiranih sredstev in spremljanja poslovanja”.

Se gotovo nadaljuje z malverzacijami…

Optimizacija denarnih tokov z namenom doseganja optimalne varnosti in stabilnosti poslovanja by Elena Pečarič

//