Krize, s katero se soočamo v začetku 21. stoletja, ni mogoče reševati ločeno po posameznih področjih. Ekonomska, družbena in okoljska kriza so del splošne krize človeštva, ki zahteva celovit pristop reševanja.

Ekonomija, ekologija in etika so ključna področja celovitega pristopa za reševanje splošne krize človeštva. Še posebej pomembno je, da je vsako ekonomsko ravnanje zavezano družbeni pravičnosti in pravilnemu odnosu do okolja.

Zemlja, naš skupni dom, deluje kot celovit sistem, ki vsem živim bitjem omogoča preživetje in razvoj. Razvoj človeške družbe ne sme povzročati uničevanja občutljivega naravnega ravnovesja, ki zagotavlja naš in obstoj vseh drugih bitij, s katerimi si delimo naš planet.

Nadaljna gospodarska rast ni (več) mogoča, kajti živimo v okolju, ki ima svoje zakonitosti in meje. Namesto dodatnih pritiskov na dobrine in okolje, ki so posledica nebrzdane gospodarske rasti, potrebujemo pravičnejšo porazdelitev globalnih dobrin.

Osnovni način za dosego pravičnejše porazdelitve globalnih dobrin je medsebojna delitev, ki temelji na vzajemnosti in solidarnosti z drugimi ljudmi in narodi. Dostop do osnovnih dobrin ne more in ne sme biti vezan na tržno moč posameznika oziroma skupnosti.

Za reševanje nakopičenih globalnih problemov, rešitev ne smemo iskati v okviru ideologij, ki so - pogosto tragično - zaznamovale pretekla stoletja. Novi pristopi morajo zajemati iz najboljših praks preteklosti in sedanjosti za dosego skupnih ciljev človeštva.

Skupni cilji človeštva so osrednja točka, ki nas mora povezovati ne glede na različnost političnih in ekonomskih sistemov ter religioznih, kulturnih in drugih razlik. Najpomembnejši skupni cilj človeštva je zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi.

Človekove osnovne potrebe so potrebe po hrani, neoporečni vodi, primernem bivališču, zdravstvenem varstvu in izobraževanju. Zadovoljevanje teh potreb so temeljne človekove pravice slehernega Zemljana in osnova za blaginjo človeštva.

Zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi je temeljni pogoj za mir in varnost v svetu. Veliko bogastvo na eni in obsežna revščina na drugi strani predstavljata stalni vir napetosti in konfliktov v svetu ter ogrožata prihodnost človeštva.

Človeštvo kljub vsem razlikam, ki ga bogatijo, predstavlja enovito celoto. Šele, ko bo vsem prebivalcem Zemlje zagotovljeno vsaj zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb, bo človeštvo dejansko izrazilo enost in delovalo v dobro vseh ter planeta kot celote.

Da bi lahko zadovoljevali osnovne potrebe ljudi in v širšem smislu zagotovili blaginjo človeštva, moramo med seboj sodelovati in ne tekmovati. Neusmiljeno tekmovanje za globalne dobrine stotinam milijonom ljudi prinaša nepopisno trpljenje.

Človeška skupnost se je izoblikovala na podlagi sodelovanja, solidarnosti in medsebojne delitve. Ti temelji človeške družbe morajo ponovno, tokrat na ravni celotne človeške družine, odigrati svojo povezovalno in miroljubno vlogo.

Medsebojna delitev predstavlja širok spekter različnih ekonomskih oblik in odnosov, ki zagotavljajo pravično porazdelitev dobrin med vse ljudi. Medsebojna delitev ne izključuje drugih ekonomskih oblik in odnosov.