»Ženske so neenakovredne!« in: »Ženske so neenakopravne!« Že dobrih 100 let smo priče neskončno razvlečenih in razčlenjenih različic obeh trditev. V tem besednem boju (besedno močnejše) feministke na srečo zmagujejo. Danes so bedni in zastareli izpadi šovinistov le še voda na njihov mlin. Ženskam ni več treba biti zgolj matere in gospodinje ali kurbe ali nune. Po drugi strani pa se od moških še vedno pričakuje, da so moški. Naš boj za pravico do nebojevitosti, šibkosti, nespretnosti, neumnosti, čustvenosti in nežnosti se ni še niti začel …

Danes že vrabci čivkajo, da so ženske že od pamtiveka pretepane in poneumljane, izkoriščane in zlorabljane, zaničevane in poniževane, omejevane in ovirane s strani moških. Prav nič pa ne čivkajo, da so vse to tudi s strani žensk – svojih mater, babic, sester, tet, varušk, učiteljic, sosed, sodelavk in prijateljic … In bog ne daj, da bi si kdo drznil začivkati, da matere, babice, sestre, tete, varuške, učiteljice, sosede, sodelavke in prijateljice pretepajo in poneumljajo, izkoriščajo in zlorabljajo, zaničujejo in ponižujejo, omejujejo in ovirajo fantke in moške! …

V vseh družbah imajo na otroke v najzgodnejšem obdobju, ko se oblikuje njihova osebnost, ženske dosti večji vpliv kot moški. Res lahko občasni 'vzgojni' izpadi nasilnih očetov, bratov, dedov in stricev tudi v tem obdobju naredijo ogromno in nepopravljivo škodo, ampak ukvarjanje z (vzroki in) posledicami teh srhljivk je pretežno na plečih žensk: lahko preprečujejo, blažijo, pomagajo, nudijo uteho ali prispevajo še svoje udarce …

Fantje so povečini vzgajani v borce. Mojstrijo se v moči in telesnih spretnostih; bolj so te naporne in večja je možnost poškodbe, večji frajerji so. Prisiljeni so uporabljati razum; če za nič drugega, za izogibanje težavam s prevelikimi frajerji in izpolnjevanje njihovih navodil. Edina čustva, ki jih lahko pokaže končni izdelek te vzgoje, so veselje, pogum in jeza, ki najpogosteje privzamejo obliko objestnosti, (pre)drznosti in izpadov besa. Nežnost lahko javno izkazuje le svojemu konju oz. avtu ter meču oz. raznoraznim ročicam in gumbom …

Splošno prepričanje je, da ženske živijo dlje, ker bolje prenašajo stres. To najbrž drži, a bolje ga prenašajo tudi zato, ker imajo na voljo dosti več načinov za prebolevanje. Kot prvo, si lahko priznajo in pokažejo katerokoli čustvo, ki ga trenutno čutijo, razen jeze. Lahko se o tem pogovarjajo. Lahko se v nedogled pritožujejo (dokler jih nekdo ne nahruli ali namlati). Lahko so bojevite ali umirjene, močne ali šibke, spretne ali nerodne, pametne ali neumne, čustvene ali hladne, nežne ali grobe … Če njihovi bližnji tega ne bodo odobravali, bodo v povprečju deležne dosti manj pritiskov, naj se spremenijo, kot moški.

Zakaj pride na vsako igralko, ki oponaša moške, cel kup moških, ki oponašajo ženske? Ker imajo ženske vloge dosti bolj bogate možnosti izražanja, ki moškim v moških vlogah niso dostopne. Zakaj pride na vsako žensko, ki se vede kot moški, cel kup moških, ki se vedejo kot ženske? Ker se lahko ženska obleče v moška oblačila in se obnaša kot moški, pa tega marsikdo niti ne opazi. Moški, ki to naredi kdaj drugič kot za pusta, pa se ne bo nikoli več znebil nalepke, da je za v norišnico. Zakaj pride na vsako žensko, ki menja spol, cel kup moških, ki se dajo preoblikovati v žensko? Ker ženske dosti lažje izživijo svojo moško plat v ženski koži, moški pa lahko svojo žensko plat v celoti izživijo le, če menjajo spol …

Ženske se lahko sprostijo in dajo možgane na pašo; v skrajni sili so moški tu zato, da jih ščitijo in mislijo zanje. Moški se pa ne smejo nikoli sprostiti; vedno morajo biti v pozoru, vedno pripravljeni na težave. Tisočletja vojskovanj, v katerih so miroljubni, šibki, nerodni, neumni in čustveni moški večinoma potegnili krajšo, so pustila posledice. Tudi v miru, ko je lepo, ko bi se lahko imeli zgolj radi in bili nežni, ostajajo borci – bojeviti (besni), nevarni (mrki), trdi in nepopustljivi (trmasti), hladni in nedostopni (zazidani v moškost).

… Dokler jim ne poči srce …