Korporacija FIHO; kjer denar pada
Na 21. redni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je ponovno govorilo o porabi sredstev FIHO za leto 2012, saj je Odbor službi FIHO naložil, da predloži podrobno pisno poročilo za vse presežne indekse še posebej za plače vodstva FIHO. Odbor namreč obravnava poročila za leto nazaj in tako so poslanke in poslanci »opazili in opozorili« na, kar je že dolgoletna »uspešna praksa« pri »FIHU doma«; da se iz javnih sredstev napajajo in finančno okoriščajo številni »prašiči pri koritu« iz vrst invalidskih in humanitarnih organizacij oz. člani sveta FIHO.
Zakaj bi se ukvarjali s tem kar se je zgodilo v 2012, ko pa smo že v 2014? Ker se je enako netransparentno, nenamensko in negospodarno počelo z javnimi sredstvi tudi v 2013 ter z veliko verjetnostjo lahko napovemo podoben scenarij mahinacij z denarjem tudi v 2014. V letu 2012 je bilo zgolj za delovanje FIHO porabljenih neverjetnih 662.400 evrov, kljub opozorilom poslank in poslancev ter poglabljajočih se krizi, ki jo občutijo še toliko bolj prav uporabniki sredstev FIHO, pa je v letu 2013 prav tako za delovanje bilo porabljenih 612.177 evrov. S čimer so v FIHO nedovoljeno presegli prvotni plan in prekoračili zgornjo dovoljeno 3% porabo vseh sredstev. Na drugi strani pa so prav v letu 2013 vsem organizacijam uradno »zaradi manjšega priliva koncesijskih dajatev« oz. pomanjkanja sredstev, znižali že odobrena sredstva za kar 15%, pri čemer so nekatere organizacije morale dobesedno v živo rezati storitve za uporabnike. Plače zaposlenih z vsemi dodatki so ostale iste[1], plača direktorja Štefana Kušarja in njegova nagrada se redno izplačuje, enako velja za sejnine in prevozne stroške članov organov fundacije[2], avtorske pogodbe, za prenovo metodologije je bilo porabljenih kar 71.000 evrov[3]... skratka, edina institucija v državi, kjer se kriza res ne pozna.
Na seji smo iz ust Štefana Kušarja slišali, da je FIHO naročil in plačal v višini 2.600 evrov »bančno študijo zaradi slabe bonitetne ocene bank, ki smo, pri kateri smo poslovali v preteklosti[4]«. Štefan Kušar je dal izdelati analitično študijo bančnega strokovnjaka za vzpostavitev sistema upravljanja z denarnimi tokovi glede na mednarodne ocene slovenskih bank in objave v uradnem listu RS. Halo; kdo je tukaj nor!!! Čemu je takšna študija služila in kaj je doprinesla ter ali je sploh bila potrjena s strani Sveta FIHO, oz. ali jo je kdo od članov sploh videl? Kakšna višina depozitov leži na bankah, medtem ko vi, g. Štefan Kušar razglašate, da ni sredstev za programe invalidskih in humanitarnih organizacij? Ali je FIHO poslovna banka, da hrani depozite, finančna institucija, ki preučuje bonitetne ocene, sklad za vlaganje v špekulativne posle?
Od kje sploh FIHU depoziti na bankah, ali niso dolžni denar, ki ga namensko dobijo iz koncesijskih dajatev tudi namensko in transparentno razdeliti? Se bo kdo od organov pregona že zganil nad takšnim samovoljnim početjem z javnimi sredstvi? Očitno ne, sistematično ga »plemenitijo« in torej prikrivajo višino dejanskih razpoložljivih javnih sredstev, ki so izvzeta iz proračuna RS in torej v domeni peščice ljudi. S tem denarjem se očitno manipulira in špekulira, ustvarjajo se rezerve na rezervo, ki potem tonejo v pozabo in izginejo iz bilanc. Za storitve pa obstaja izgovor permanentne krize, začinjene še s ustrahovanjem pred Zakonom o igrah na srečo, ki naj bi FIHU odvzel 40% lastništvo Loterije Slovenije.
Štefan Kušar je že dolgo tega »nadmudrio« svojega botra, Borisa Šuštaršiča, ki ga je na to mesto postavil, da bi izvajal stvari po navodilih in v njegovem interesu. Prehitel ga je po desni, tako v svojih retorično – manipulativnih sposobnostih, kakor tudi po intelektu, kar Šuštaršiča najbolj boli. Prav tako nedvomno tudi v sposobnosti nizkotnih in perfidnih igric pri grabljenju javnega denarja. Izjemno ambiciozen in hladnokrvno sposoben laganja je že zategnil kravato okoli vratu svojemu šefu; in ga ima v pasti. Kdo ima sedaj vajeti? Hudič ali hudičev vajenec; to je sedaj vprašanje.
[1] Stroški strokovne službe FIHO (5 zaposlenih) 244.136 evrov v letu 2012, 231.123 evrov v letu 2013.
[2] V letu 2013 Potni stroški (dnevnice,kilometrina), javni prevoz –organi,spremljevalci 15.434 evrov in Storitve sejnin 78.985 evrov je 94.000 evrov.
[3] Direktor Štefan Kušar pove: Če sem že pri sejah bi rad pojasnil, da so sejnine določene v 29. členu naših pravil fundacije. Zapisano je, da sejnina znaša 12 odstotkov minimalne bruto plače v Republiki Sloveniji. Predsednik za vodenje seje sveta dobi še večji odstotek, še dodatnih 50 odstotkov, predsedniki stalnih komisij in predsednik nadzornega odbora pa dobi dodatnih 20 odstotkov nat eh 12 odstotkov minimalne bruto plače v Republiki Sloveniji.
[4] Direktor Štefan Kušar še pove: Fundacija še vedno posluje z A banko, pri čemer je A banka, ko sem jaz prevzel mesto direktorja dobila bonitetno oceno agencijske hiše Mudis CAA 2, ki pač po njihovi klasifikaciji predstavlja izredno visoko stopnjo tveganja zaposlovanja in vedeti morate, da FIHO ima tudi depozite, v kolikor se ji zgodijo kakšni presežki sredstev iz naslova koncesijskih zavezancev in seveda ta sredstva poskuša fundacija plemenititi v bankah v slovenski lasti. Žal je bila takrat ocena z A banko tako nizka, da smo poskušali pridobiti s pomočjo analize rezultat, katera banka v slovenski lasti bi lahko bila tista, kjer bi bili depoziti FIHA bolj varno naloženi in tudi obrestovani posledično. Tako da na podlagi študije smo del poslovanja, kar se depozitov hiše, prenesli na poštno banko Slovenije, tekoče poslovanje pa še vedno teče preko A banke. Zdaj kar se tiče avtorskih pogodb, ki so bile tudi omenjene. Avtorske pogodbe so seveda zelo narasle, če govorimo o samem indeksu, je pa to bil enkratni strošek povezan s prenovo metodologije uporabe meril in kriterij v fundacije tako da recimo avtorskih pogodb, ko boste imeli pred sabo poročilo za leto 2013 ne bo več notri, vsaj ne v taki višini. Tako da je šlo za enkraten konkreten znesek. Če govorimo o avtorskih pogodbah, ki so povezane s prenovo metodologije, je strošek 21 590 evrov in sta bila dva prejemnika teh sredstev. En prejemnik v višini 15 tisoč evrov, druga prejemnica pa v višini pest tisoč evrov.
AD 2 - Podatki Iz Bilance Stanja Na Dan 31.12.2013 by Elena Pečarič
AD 2 - Prikaz odhodkov porabe strokovne službe 2013 by Elena Pečarič
Feb 25, 2014