Vlada RS                                                                                                                 

                                                                                                                     23.2.2014

                                                                                                                                                      Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana

Zadeve:

ZKon, EPA 1689 – VI; Predlog zakona o konoplji

ZSzdr, EPA 1688 – VI; Predlog Zakona o samozdravljenju

ZosBiv, EPA 1687 – VI; Predlog Zakona o osnovnem bivanju

Predraga vlada!

Naj se vam najprej v imenu ljudske pobude še enkrat zahvalim za spodbuditev Javne predstavitve mnenj o naših Predlogih zakonov, kjer se je, kot smo tudi napovedali, izkazalo, da Ministrstvo za zdravje prebiva v utvari in nima veliko zveze z resničnostjo današnjega časa. Razvidna je bila popolna nekompetentnost, denimo ga. Čoklove, ki resnici na ljubo na javni predstavitvi  niti ni znala prebrati izraza 'kanabinoidi' ali 'kanabinol', temveč je dosledno govorila o 'kabinoidih' in 'kabinolu', ter se je v svojem sklepnem govoru pritoževala, češ, da dobi Ministrstvo premalo denarja in da bi lahko naredili veliko več in veliko bolje, če bi bilo denarja več. Kar se je dalo razumeti, da bi z več denarja  Ministrstvo za zdravje lahko morda celo po znanju o konoplji dohitelo civilno družbo, ki je na javno predstavitev prinesla okoli 500 strani oziroma več kot 50 sodobnih znanstvenih raziskav o koristnosti in zdravilnosti konoplje, o katerih na Ministrstvu za zdravje bojda še nikoli niso slišali.  Zanimivo, teh razisakv niso omenjali niti na drugi obravnavi Predlogov zakonov na Odboru za zdravje teden dni kasneje. Ne, tudi en teden kasneje so predstavniki Ministrstva za zdravje govorili, da konoplja ne zdravi, temveč zgolj blaži nekatere simptome, predstavnica Nacionalnega Inštituta za javno zdravje pa je celo navajala docela zastarele statistike in neprepričljive navedbe, češ, kako naj bi bila konoplja nevarna.

Na javni predstavitvi je postalo jasno, kot je bilo tudi napovedano, da se bo Ministrstvo za zdravje osmešilo s svojim nepoznavanjem konoplje v primerjavi s civilno družbo in res je bilo tako, a žal je bilo to njihovo mnenje merodajno tudi za predstavnike parlamentarnih strank v Odboru za zdravje, ki so sicer tudi izrazili svojo naklonjenost do predlaganih zakonov, vendar predlogov niso podprli, prav zato, ker je bilo Ministrstvo za zdravje tako togo.

S tem se je izkazala za resnično tudi naša trditev iz našega prvega dopisa, da določene osebe na Ministrstvu za zdravje aktivno vplivajo na državno politiko in sicer sploh ne dobrodejno, temveč prav škodljivo, saj zavirajo procese, od katerih so v resnici odvisna življenja in zdravje mnogih ljudi.

Tak vpliv nekih interesnih skupin znotraj državne uprave, ki povsem očitno več kot simpatizirajo z idejo o monopolu farmacije nad starodavno in tradicionalno zdravilno rastlino, kot se je izkazalo na Javni predstavitvi mnenj,  ter jo uveljavljajo proti volji in na škodo državljanov nemajhnega števila, je nedopusten. A vendar realen, kot smo videli. Ministrstvo za zdravje je bilo gluho in slepo za vse argumente, ki jih je navedla civilna družba, četudi je šlo za citate in ugotovitve cenjenih in spoštovanih strokovnjakov in zdravnikov iz razvitega sveta. Gluha je ostala tudi za domače strokovnjake, ki so razložili, da so zahteve civilne pobude več kot legitimne, naj omenimo g. Flakerja, pa tudi g. Kreka in g. Nolimala.

Navedbe, katere je dalo Ministrstvo za zdravje, je civilna družba argumentirano pobila, Ministrstvo pa je to prezrlo in se obnašalo, kot da bi civilna družba ne imela ničesar za povedati. Na koncu druge obravnave naših Predlogov zakonov na Odboru za zdravje sem zaradi dejstva, da so bili argumenti Ministrstva za zdravje docela neprepričljivi in da sem kot predstavnik ljudske pobude to sam povedal na glas, dobil s strani neke poslanke celo posoljeno, češ, naj si nikar ne mislim, da sem edini, ki poznam konopljo, saj jo poznajo tudi strokovnjaki, in sicer prav zato, ker so strokovnjaki. Žalostno, da 'strokovnjaki' predstavnikov civilne družbe ne morejo prepričati z argumenti, ampak nam to vcepljajo v glavo z golimi trditvami, češ, da so 'pač strokovnjaki'.  Lahko je razumeti, da se je poslanka, ki je tudi sama zdravnica, postavila za svoj ceh, žalostno pa je, da mora zdravniški ceh prepričevati civilno družbo, da je vreden spoštovanja, s  samohvalo, namesto s strokovnimi argumenti.

Ena večjih cvetk, ki smo jih lahko slišali na drugi obravnavi zakona Odbora za zdravje,je bila izjava predstavnice NIJZ ga. Lovrenčič in sicer, da se je pri politiki o drogah kot najbolj uspešna do sedaj pokazala prohibicija. Takšno izjavo bi nedvomno lažje prisodili v dvajseto stoletje, kot v enaindvajseto, pa še to raje na sam začetek prejšnjega stoletja. Prohibicija alkoholnih pijač, ki je trajala v ZDA od leta  1920 do leta 1933, je namreč povsem jasno pokazala, da prohibicija ne deluje. Povsem enako ugotovitev je že leta 2004 razglasila komisija Združenih narodov z mnogimi znanimi osebnostmi, kot so Kofi Anan, Jimmy Carter itd, ki je zelo naravnost pozvala k razumu in destigmatizaciji manj škodljivih drog, med katere najbolj utemeljeno spada ravno zdravilno zelišče konoplja.

Ena smešnejših je bila tudi argumentacija Ministrstva za zdravje, da uporaba konoplje zanesljivo ni tako nedolžna, kot zatrjuje ljudska pobuda s svojimi navajanji nizozemskih uspehov na področju problematike drog, saj drugače ne bi Nemci tako skrbno pazili, da ne bi kdo prinesel kaj konoplje iz Nizozemske. Se pravi, to bi lahko bilo smešno, če ne bi pričalo o velikem podcenjevanju sposobnosti za logično sklepanje ljudskih pobudnikov s strani Ministrstva.

Pri tako nestrokovnem argumentiranju, kot si ga je privoščilo Ministrstvo za zdravje skupaj z NIJZ-om, ni nič čudnega, če je prihajalo do diskrepanc, ki mejijo že na laži. Tako je ga. Vesna Kerstin Petrič v TV oddaji 'Odkrito - o zdravljenju s konopljo' pred dvemi tedni trdila, da se 'že pogovarjamo s tremi farmacevtskimi podjetji glede uvoza in prodaje sintetičnih kanabinoidov', na 7. seji Odbora za zdravje, ki je obravnavalo Predlog zakona o konoplji, pa je na našo trditev, da je Ministrstvo zelo očitno naklonjeno farmacevtskim družbam in da bi raje prodajalo drage tablete, kot pa pustilo poceni samooskrbo, ga. Čoklova zatrdila, da to sploh ni res, saj da se sploh niso še o tem pogovarjali z nobenim podjetjem. Komu naj zdaj verjamemo? Obema vsekakor težko.

Manipulacije segajo tako globoko in široko, da je tudi posnetek 7. Seje Odbora za zdravje z dne 19.2. 2014 v arhivu programa SLO3 cenzuriran, in sicer je cenzuriran zvok, kjer kot predstavnik ljudske pobude govorim o epidemijah, ki so pojavile 20 in več let po množičnem cepljenju in to prav  pri cepljenih osebah, ter o dejstvu, da epidemije te vrste niso nikoli vštete med uradne statistike. Mimogrede, posnetek te seje boste težko našli, saj spremno besedilo napačno navaja, da gre za predstavitev kandidature nekega gospoda Žmavca,  v iskalniku pa se sploh ne bo pojavil, če ne boste natančno zapisali napačen naslov, namesto 'Seja Odbora za zdravje' namreč 'Seja Odbora za zadravje'.

Ga. Čoklova je v svoji sklepni izjavi na Javni predstavitvi mnenj sicer priznala tudi dejstvo, da vprašanje konoplje presega področje Ministrstva za zdravje in je povedala, da bi se morala s tem vprašanjem ukvarjati tudi druga Ministrstva. Kljub temu pa do tega ni prišlo, predvsem nam je žal, da Predloga zakona ni obravnaval Odbor za notranje zadeve, saj smo v ljudski pobudi prepričani, da imajo tam precej bolj razumno stališče do konoplje, predvsem zato, ker se pri svojem delu srečujejo tako z uporabniki konoplje, kot s konopljo samo. Iz tega razloga je mnogim policistom povsem jasno, da uporabniki konoplje ne ustrezajo nekim kriminalnim profilom in da razen gojenja in uporabe konoplje v veliki večini primerov sploh ne kršijo predpisov, oziroma razen uporabe konoplje v ničemer posebnem ne odstopajo od povprečnih državljanov. Zaradi skušnjave velike dostopnosti je v teh desetletjih, odkar je uporaba konoplje razširjena pri nas, veliko policistov tudi samih slej ali prej poskusilo konopljo in se tako prepričalo, da ne gre ne z zdravstvenega, ne socialnega vidika za nikakršno nevarnost. Eno prvih gibanj za legalizacijo v ZDA je bilo ustanovljeno ravno s strani policistov, namreč Law Enforcement Against Prohibition (LEAP).

Škoda tudi, da o predlogu zakona o konoplji ni razpravljal Odbor za kmetijstvo, saj bi lahko razčistili, da je pomislek Ministrstva za kmetijstvo, da naj bi namreč EU ne dovolila višje vsebnosti THC od 0,2 % zgrešen, saj je to zgolj pogoj za subvencije. To jim je bilo sicer razloženo, pa so se vseeno oklepali te trditve in jo skušali podkrepiti s trditvijo, da veljajo enaki pogoji za uvoz semen. Kar pa sploh ne igra vloge, saj samooskrba nima kaj dosti opraviti z uvažanjem semen. A o tem ni bilo dovolj govora, saj Ministrstvo za kmetijstvo očitno ni imelo dovolj interesa za Predlog zakona, katerega je sicer obravnaval Odbor za zdravje.

Javna predstavitev mnenj in druga obravnava dveh Predlogov ljudskih zakonov Odbora za zdravje sta vsem zainteresiranim očitno pokazala, za kako velik razkorak gre med zahtevami civilne družbe, naj se poleg želja bolnikov in preventivnih uporabnikov konoplje upoštevajo predvsem tudi najnovejše znanstvene raziskave in dognanja ter okoliščine po svetu, ki podirajo vse razloge za vsakršno nadaljnje kršenje človekovih pravic, kar se tiče gojenja in uporabe konoplje za lastne potrebe, ter med neživljenskim stališčem Ministrstva, češ, da mora vse ostati pod monopolom farmacije, ki bi za drage denarje hotela prodajati sintetične in sintetizirane tablete kanabinoidov z majhnim spektrom učinkovitosti in širokim spektrom nezaželenih in tudi škodljivih stranskih učinkov.

Vsi zainteresirani so opazili, da je takšno stališče Ministrstva za zdravje nekonstruktivno, nazadnjaško in izrazito pristransko, kljub temu pa je imelo to mnenje zaradi pomembnosti Ministrstva za zdravje preveliko težo, da bi poslanci, ki so člani Odbora za zdravje, ne glasovali proti Predlogu zakona . Slišati je bilo celo predlog, naj se civilna družba še kakšne dve leti ukvarja z zakonom in potem znova zbere podpise... Pri tem je treba omeniti eno stvar, ne prvič in tudi ne zadnjič. Tretji člen ustave namreč, ki pravi, da ima oblast v državi ljudstvo, to oblast pa izvaja neposredno in posredno preko poslancev.  Če torej ljudstvo – oblastnik - izpolni svoj del družbenega dogovora, namreč zbere več kot zadostno število podpisov za nek predlog zakona, je razumno pričakovati, da se bodo državni organi do tega predloga vedli spoštljivo in da bodo tudi poslanci spoštovali tak predlog zakona kot izraz neposredne volje ljudstva, ki ima sam po sebi vsekakor nedvomno prednost pred voljo poslancev. Slišati priporočilo, naj se civilna družba še 'kakšni dve leti' ukvarja z zakoni s strani nekoga, ki ga državljani plačujemo zato, da v Državnem zboru izraža voljo svojih volivcev, je neokusno in cinično.

Vsakemu je jasno, da ni malo državljanov, ki z velikim zanimanjem spremljajo dogajanja okoli dotičnih ljudskih predlogov zakonov. Sporočilo, ki so ga slišali, zagotovo ni naletelo na hvaležna ušesa. Navadni državljani mogoče v povprečju nimamo tako simpatičnih državnih plač, kot poslanci in zaposleni na raznih Ministrstvih, po drugi strani pa tudi nismo tako zabiti, kot očitno mislijo nekateri na Ministrstvu za zdravje, pa tudi drugje, da bi namreč ne opazili, da je takšen odnos parlamentarne osebe ošaben, posmehljiv in ponižujoč. Državljani torej plačujemo davke zato, da nam v Državnem zboru nekaj posameznikov zablokira našo voljo z nekaj za lase privlečenimi odgovori in nam vzvišeno priporoča, naj se s tem ukvarjamo še kakšni dve leti?! Ravno dovolj, da bodo še dve leti vlekli plačo za delo, ki ga bomo namesto njih opravili mi? Tukaj nekaj zelo smrdi!

Naj še enkrat spomnim, da je naša država zadolžena za velikanske vsote denarja, zadolžilo pa nas je državno vodstvo in sicer predvsem zaradi stroškov državne uprave. Zadolžujemo se torej zato, da lahko plačujemo razne lažistrokovnjake na Ministrstvu za zdravje in NIJZ, katerih strokovnost na določenih področjih ne dosega niti stopnje povprečnega uporabnika konoplje  in ki naravnost blokirajo več kot smiselne predloge civilne družbe, kako bi se država znebila velikih zdravstvenih težav državljanov, črnega trga, diskriminacije večje skupine ljudi in še velikanskih dolgov povrhu, ki se čedalje težje sesedajo na ramena že tako obremenjenih državljanov, posameznikov civilne družbe, razen seveda na ramena tistih, ki so relativno premožni, ali recimo vsaj preskrbljeni, kot so to recimo tisti, ki so zaposleni v državnih službah, na Ministrstvu za zdravje ali na Nacionalnem Inštitutu za Javno zdravje?!

Mislim, da se zelo hitro bliža trenutek, ko bo javnosti postalo popolnoma jasno, za kako globoko neustavno obnašanje s strani posameznikov na Ministrstvu za zdravje gre. Če se ne bo zgodilo kaj dramatično drugačnega glede tega v naslednjih dveh tednih, kolikor so predlogi zakonov še v obravnavi, bo celotni civilni družbi postalo jasno, da je naš političen sistem preprosto - farsa. Vsaj, kar se tiče delov, ki govorijo o človekovih pravicah ter o oblasti ljudstva. Če se bodo torej vsi postopki tega trojčka ljudskih predlogov tako po butalsko zaustavili zaradi skorumpiranega Ministrstva za zdravje, ki ga ne brigajo državljani, temveč zgolj profiti farmacevstkih podjetij, bo državljanom postalo popolnoma jasno, da je ljudska oblast v ustavi in v zakonih zapisana zgolj zaradi lepšega, oziroma da zakonodaja sploh ni pisana v skladju z ustavo, saj je država v resnici na milost in nemilost prepuščena diktaturi skorumpiranih birokratov.

Slovenija je danes na razpotju. Ministrstvo za zdravje nas proti naši volji vleče v smer proti Grčiji. Starogrška kultura je sicer vsega občudovanja vredna, danes pa grška smer zelo jasno pomeni  revščino in državljansko vojno. Civilna družba pa po drugi strani vleče državo v smeri Colorada, kjer so s konopljo že samo v mesecu januarju zaslužili več kot dovolj sredstev za celoletne stroške plač državne uprave... In nihče Coloradu ne očita bedarij, kakršne očita ljudski pobudi in civilni družbi pri nas Ministrstvo za zdravje. Saj namreč obstajajo več kot jasni pozitivni rezultati regulacije gojenja za lastne potrebe in uporabe konoplje na Nizozemskem in na Portugalskem. Rezultati, ki obetajo zmanjšanje interesa za uporabo konoplje pri mladini, propad črnega trga, pomanjšano porabo vseh ostalih prepovedanih drog in celo izboljšano prometno statistiko! Ravno obratno, kot to neresnično trdijo na Ministrstvu za zdravje...

Na drugi obravnavi predlogov zakonov s strani Odbora za zdravje je bil sicer sprejet tudi sklep, naj Ministrstvo za zdravje zadevo proučuje naprej  v sodelovanju s civilno družbo. A v teh okoliščinah je popolnoma jasno, da Ministrstvo še nekaj časa ne bo sposobno kvalitetno komunicirati s civilno družbo glede teh vprašanj, saj so njihova stališča povsem diametralno nasprotna stališčem ljudske pobude. In ne le to. Stališča posameznikov, ki se ukvarjajo s temi zadevami na Ministrstvu, v nekaterih primerih spominjajo na stališča neracionalnih skrajnežev. G. Jože Hren, član komisije za droge, se je recimo še pred dvema letoma zavzemal za prepoved same podobe konopljinega lista, češ, da bi naj ljudje to 'napačno razumeli in mislili, da je konoplja koristna in zdravilna', ga Lovrenčič iz NIJZ pa je pred desetimi leti v intervjuju za mladino govoričila, da se morajo uporabniki konoplje nujno zdraviti od odvisnosti, če pokadijo 4 smotke konoplje na dan.

Da Ministrstvo za zdravje hkrati priporoča po dve enoti alkohola dnevno na odraslega moškega, se jim ne zdi protislovno, saj alkohol naj ne bi bil droga in pijanost ne omamljenost. In hkrati obstaja v Sloveniji vsaj četrt milijona ljudi, ki imajo osebno izkušnjo s konopljo in v veliki večini tudi z alkoholom in jim je povsem jasno, da alkohol niža prištevnost, povzroča razpad družin, prometne nesreče in tisoče smrti vsako leto, konoplja pa, razen pri novih uporabnikih, sploh ne niža prisebnosti, da o čem hujšem sploh ne izgubljamo besed. Samo toliko: smrtnih žrtev konoplje v celotni znani zgodovini je ...natančno nič.   A o tem na Ministrstvu za zdravje še ničesar niso slišali. Zato je povsem jasno, da se z njimi civilna družba o tem zaenkrat ne more pogovarjati. Žal Ministrstvo v današnji zasedbi tega ni sposobno.

Sklep, kakršen se ponuja povprečnemu civilnemu opazovalcu dogajanja je sledeč:

V Sloveniji je parlament počasi po korakih ukinil vrsto mehanizmov neposredne demokracije. Najprej je bil ukinjen predhodni referendum, pred kratkim pa so bile sprejete tudi ustavne spremembe, ki so dramatično zmanjšale število možnih referendumov. Ostalo je še bore malo mehanizmov neposredne demokracije in še ti so zelo okrnjeni. Obstaja recimo možnost vložitve predloga zakona s strani 5000 podpisanih civillnih pobudnikov. A ni dovolj le podpis, treba je iti vse do Upravne enote, seveda v službenem času, tam čakati v vrsti, potem pa poslati svojo podporo po pošti. Zamudno in povezano s stroški torej. Pravzaprav protiustavno že na tej točki, saj mnogi sploh nimajo možnosti priti med uradnimi urami na Upravno enoto, recimo vsaj vsi tisti,ki hodijo v šolo ali službo in so ob sredah do petih popoldan zasedeni ... In ko se končno zgodi, da neka ideja, nek predlog zakona, dobi ne le zadostno, temveč kar dvakratno število podpisov ter prispe v Državni zbor, se v Državnem zboru zgodi vse, samo da bi se te zakone čim prej zaustavilo.

Komu ali čemu potemtakem služijo različne parlamentarne službe, če ne ljudstvu, ki je oblastnik? Komu služi zakonodajno pravna služba, če ne pomaga pripraviti zakonodajnega predloga ampak ima tak odnos do ljudske pobude kot da gre za izpitne pole nekih študentov? Ljudstvo ni učenec v šoli, ki bi se šolal za pravnika in bi ponavljal izpite, ampak je oblastnik v državi in parlamentarni uslužbenci so v službi ljudstva, pa ne kot njegovi profesorji, ampak kot strokovno osebje, ki bi naj koristilo ljudstvu! Komu drugemu, če ne ljudstvu? In kaj drugega je ljudska pobuda, kot predstavništvo ljudstva? Resnično neroden položaj, saj gre vse v tako smer, da bodo kmalu prav vsi spoznali, da je 'cesar nag', da namreč v naši državi kljub tretjemu členu ustave vladajo razna tuja podjetja, na naših Ministrstvih pa sedijo popolni nesposobneži, ki se niti ne zavedajo, kaj je smisel njihove službe in kdo jih plačuje.

V ljudski pobudi vidimo eno samo rešitev za nastali položaj, ko namreč tudi stroka priznava, da je razdeljena in ko je razdeljena tudi politika. Nekateri politiki sicer morda slutijo hvaležno politično temo, katero bi lahko še leta izkoriščali in jadrali na popularnosti ideje, politika namreč rada čaka, a to prav gotovo  ni stvar, ki bi bila primerna za čakanje. Gre namreč za zdravje ljudi in v mnogih primerih tudi za življenje. Da o svobodi kot človekovi temeljni pravici niti ne govorimo. Vse predolgo se je že čakalo, konoplja je bila povsem po krivici prepovedana že od srede 70 let prejšnjega stoletja! In končno so po svetu padli predsodki! Ni razloga torej, da bi pri nas še dodatno zavlačevali in čakali, če je jasno, da je konoplja zdravilna rastlina brez škodljivih učinkov in kvečjemu z mnogim zgolj prijetnim stranskim učinkom, namreč  ugodja. Ta stranski učinek ugodja je torej tisti 'greh' katerega nekateri naši inkvizitorski 'strokovnjaki' na tem področju konoplji nikoli ne bodo odpustili in spregledali, da gre v bistvu za zdravilno ugodje. V takem primeru je čakanje, da bodo tako globoko zavedeni posamezniki, ki se imajo za strokovnjake, čeprav jih je že povozil čas, spregledali, popolnoma nesmiselno. Čakanje niti slučajno ni  šala, kadar gre za zdravje in življenje.

Podpisniki ljudske pobude od predstavnikov vedno pogosteje govorijo o referendumu, a v  tem našem primeru, kot vemo, ljudstvo samo ne more razpisati referenduma, saj so nam bili podobni mehanizmi neposredne demokracije že odvzeti, kar pa ne pomeni, da si ga ne želimo ali da ne bi bil utemeljen ter pravičen. Če slovenska vlada noče tvegati, da bi besedi 'demokracija' in 'ustava' postali v Sloveniji v bližnji prihodnosti predmet neslanih šal ali celo psovki, bo poslance pozvala, naj zahtevajo referendum in dajo besedo ljudstvu...

"Kdor ljubi ljudi, ljubi tudi njihovo radost!" (F. M. Dostojevski, Bratje Karamazovi). 

»Ali podpirate pravico polnoletnih opravilno sposobnih državljanov do gojenja konoplje za lastno samozdravljenje?« Alternativno vprašanje: »Ali podpirate ureditev zakonodaje o konoplji po zgledu Colorada in Urugvaja?«

»Ali podpirate pravico polnoletnih opravilno sposobnih državljanov do gojenja zelišč za lastno samozdravljenje?«

»Ali podpirate pravico staršev da odklonijo cepljenje svojega otroka in zaradi tega ne trpijo  sankcij?«

»Ali podpirate pravico državljanov, da brezplačno najamejo neobdelano državno kmetijsko zemljišče za ekološko pridelavo za lastne potrebe, brez odvečnih administrativnih postopkov in pogojev?«

»Ali podpirate pravico državljanov, da vračajo dolgove javnim podjetjem z delom namesto z denarjem, če nimajo finančnih sredstev?«

S spoštovanjem,

v imenu Ljudske pobude,

Bogdan Kristofer Meško,

Sveto 53, 6223 Komen