“Za nami je prvo leto vladanja sedanje koalicije. Mirno lahko rečem, da je Slovenija danes boljša država kot pred enim letom in njeni temelji so bolj zdravi. Naš pogled je usmerjen v rast in prihodnost ter ne v arhive preteklosti…” Gospa premierka, prosimo zaupajte nam vsaj to kakšno robo uživate, da vam tako uspešno uspe otopiti možganske receptorje in posledično brez sramu, povsem samozavestno, pokate takšne nesmisle; če nam že nočete izdati od kod prihaja izposojen denar za reševanje bančne luknje in s katerimi banksterji je bil sklenjen deal?

Kako vam vedno znova uspe izustiti tako očitne nebuloze, ki so v diametralnem nasprotju z vsakdanjimi dejstvi? Privoščite tudi nam državljankam in državljanom, ki vas moramo hočeš nočeš vsak dan poslušati, prenašati in tolerirati ne glede na to kaj nam vedno znova nalagate kot breme, da se izključno iz razlogov ohranjanja stabilnosti našega duševnega zdravja, posvetimo samooskrbi, samozdravljenju s konopljo[1] ali preprosto zgolj kajenju. Ta bi dejansko prinesla veliko potencialov za rast mnogih panog gospodarstva in posledično tudi rast delovnih mest; skratka veliko poslovnih in razvojnih priložnosti o katerih zgolj neprestano sanjarite in nič ne naredite. A dvomim, v vašo odprtost, suverenost odločanja in pogum, da bi dejansko kaj takega podprli oz. ste že na vladi glede predlaganih zakonov izrazili negativno mnenje in s tem tudi dokazali, “okostenelost” in domet vašega razmišljanja. Šele, ko bo papež Frančišek na Trgu sv. Petra prvič prižgal džoint, si boste v naši državi politične elite drznile razmišljati, da je morda tudi za nas prišel pravi čas ukinitve nesmiselne prohibicije zelišča konoplje.

V čem ali zakaj že smo danes boljša država; samo zato, ker ste sedaj na vladi “naši” in ne JJ? Še pred nekaj tedni ste na vprašanje poslanca v Državnem zboru odgovorili, da imamo (celih) šest zaposlenih več kot v enakem obdobju lani, sedaj v koalicijski pogodbi pa obljubljate 60000 novih delovnih mest. Da bi ugledali vsaj polovico teh obljubljenih delovnih mest, pa bo treba krepko poseči po halucinogenih substancah.

Živo se še spominjamo, kako sta se v španoviji s kolegico Mašo Kociper šopirili v Državnem zboru ter kritično in odločno napadali takratne poslance vladajoče Janševe vlade, ki so z velikim zamahom predstavljali rešitev vseh problemov s t. i. slabo banko. Ko pa ste sami prevzeli vajeti v roke, ste gladko pozabili na vse protiargumente in urno nadaljevali Janšev projekt ali bolje rečeno, zvesto izpolnjevali neoliberalne domače naloge iz Bruslja. Sedaj, ko jo imamo in še sploh ni pošteno začela delati, se že nazorno kaže kako slabo deluje. Ugotavljamo kako veliko nas stanejo zaposleni na DUTB, kako se prepletajo interesi zaposlenih in svetovalcev, a kar je še najhuje, obstaja resna nevarnost, da prvotni lastniki podjetij oz. dolžniki bank, po diskontnih cenah odkupijo svoja podjetja. Super ne, smo lahko še bolj nateg…?

Verjetno da, si bodo že izmislili kakšen nov “povsem zakonit” trik, saj očitno se denar še kar obrača. Če ga primanjkuje ali skopni pa minister Čufer hitro v novo misijo po posojila odleti; zadnje čase že skoraj na tedenski ravni in zgolj mimogrede nas nato seznanijo za koliko smo na novo zadolženi.

Kako lepo so v vladi namreč usklajeni in složni se vidi že iz tega, da praktično istočasno, ko sklenejo koalicijsko pogodbo, kjer se zavezujejo, da ne bodo zniževali pokojnin in socialnih transferjev, minister za finance napove povsem drugačen scenarij. Tina Komel je morala spakirati. Ne iz razlogov racionalizacije javnega sektorja, kar bi bilo edino smiselno in logično, saj je bilo to ministrstvo ustvarjeno za strankarsko napolnitev kvot. Lahko bi delovalo znotraj ministrstva za zunanje zadeve. A kako bi se potem igrali interne igrice izsiljevanja in zasedanja stolčkov med koalicijskimi partnerji?

Oportunistično levi Igor Lukšič si še kar upa izjaviti, da je vlada do sedaj opravila veliko nalogo in s svojim visokim kvazi intelektualnim nabojem ocenjuje, da je koalicijska pogodba rezultat političnega, strokovnega in moralnega potenciala koalicije. Njemu je v tem mandatu uspelo odgnati potencialno  najboljšega kandidata za ministra za zdravje sedaj na trgu Igorja Šoltesa; iz čiste zavisti, ali so zadaj za tem tudi drugi interesi in koristi, ki bi bili lahko ogroženi? Na primer nihče več ne piše o zasebni kliniki za avtizem njegove žene dr. Marte Macedoni Lukšič, do katere naj bi prišla preko političnih bližnjic in pritiskov. Edini podvig Igorja Lukšiča kot ministra za šolstvo v Pahorjevi vladi, nam pade na misel poenotenje zimskih počitnic.