Videti je nemogoče, dokler tega ne storiš – Nelson Mandela  

(za spremembo 47. člena Zakona o volitvah v državni zbor in 16.b člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi ZRLI)

Sedanja ureditev ne priznava veljavnosti s podpisom izražene volje državljana brez prisotnosti državnega uradnika in  zahteva  takojšnjo  verifikacijo podpisa pred uslužbencem upravne enote (UE) ob hkratni prisotnosti državljana. Ta ureditev je kršitev 6. člena Deklaracije OZN o človekovih pravicah iz leta 1948, ki pravi: »Vsakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposobnosti.« Zaradi tega  in drugih razlogov podpisani pobudniki vlagamo zahtevo, da se sedanja ureditev spremeni na način, da bo verifikacija verodostojnosti podpisov izvedena  naknadno in ne bo obremenjevala podpisnika podpore, pač pa bo v primeru izraženega dvoma  države (UE) ali nasprotnikov pobude zagotovila izvedbo nepristranskega in verodostojnega postopka verifikacije. Sedanji postopek, ki velja za referendumsko pobudo, naj se tako razširi na vse vrste podpor s podpisi, obenem pa dopolni tako, da se v postopku verifikacije zbiratelju podpisov omogoči dejanski nadzor nad potrjevanjem le teh s strani uradnikov UE.  Pri tem je bistvena enolična identifikacija podpisnika in ugotavljanje verodostojnosti po načelu favorem libertatis, ne pa birokratko izločanje podpisov iz malenkostnih razlogov kot npr.: Jože – Jožef itd...  Razlogi za spremembo pa so še:

1. AKTIVNA VOLILNA PRAVICA pomeni  kandidirati na volitvah, to je biti kandidat na volitvah, ali izraziti podporo drugemu državljanu. Ta ni enako dostopna vsem državljanom.  Diskriminirani so šibkejši, izključeni, marginalizirani in od upravnih enot ali njihovih izpostav oddaljenejši državljani. Torej gre za neenake možnosti in nesorazmerje pri uveljavljanju pravice voliti in pravice biti voljen, glede na socialni in premoženjski status ter krajevno oddaljenost državljana od UE. Sedanja ureditev je zato diskriminatorna.
2. Pri podpisih podpore gre za ZASEBNO-OSEBNI POLITIČNI  AKT posameznega volivca, ki sodi v območje  tajnosti, to je zasebnosti politične odločitve posameznika. Potrjevanje podpisov na UE ob prisotnosti podpisnika pred uradnikom UE,  pomeni politično uzakonitev samorazkrivanja državljana pred upravnim organom, kar je eden hujših primerov nezaupanja države do državljanov. Podpis na UE je torej samorazkrivanje – neke vrsta samoovadba, volivca pred državnim uradnikom.
3. Overovitve so VEZANE NA ČAS POSLOVANJA UPRAVNEGA ORGANA, ki ga državljan včasih ne more ali mnogokrat težko uskladi s svojim prostim časom. Gre torej za »prazen čas« ob delavnikih izven predpisanih uradnih ur, ko upravni organi ne delajo in gre za čas ob sobotah in nedeljah. Prav tedaj, ko državni organi ne poslujejo in državljani praviloma nimajo  svojih delovnih obveznosti, pa je možno zbrati največ podpor s podpisi. V tem pogledu je tudi aktivnemu prebivalstvu v velikem delu odvzeta možnost izražanja podpore s podpisom.
4. Zbiranje podpor s podpisi je OMEJENO NA SORAZMERNO KRATKE ROKE, včasih pa je organizirano celo v dopustniškem času (zimske počitnice, junij, julij), v katerem pa je fizična prisotnost državljana na UE izjemno ali v celoti onemogočena. Na osnovi lastnih izkušenj, ki smo jih pridobili pri zbiranju podpor na oba načina: z overovitvami in brez overovitev izven UE zatrjujemo, da je težavnost pridobitve podpisa po obeh načinih 100:1 ali še večja.
5. Sedanja ureditev omogoča PREPRODAJO PODPISOV PODPOR,komurkoli in kadarkoli, skratka pojavlja se trgovina s podpisi. Ta je bila že večkrat opažena, vendar vzroki niso bili nikoli problematizirani, kaj šele odpravljeni.  
6. Ureditev je treba spremeniti tudi zato, ker v teh primerih ne gre za pogodbeni odnos, ali zavarovanje avtorskih ali materialnih pravic, temveč IZKLJUČNO ZA MORALNO IN POLITIČNO PODPORO POLITIČNEMU AKTU ALI KANDIDATU.  Sedanja ureditev je povsem birokratska ovira izražanju politične volje državljanov. 
7. Za referendumsko pobudo velja, da je priznana, če je zanjo zbranih 2500 veljavnih podpisov podpor zbranih na ulici ali kjerkoli drugje, pri čemer veljavnost podpisov ni vezana na potrditev pred uradnikom na UE, dovolj je naknadna identifikacija/verifikacija volivca. Ta postopek je potrebno le razširiti in izpopolniti. RAZLIKOVANJE MED POSTOPKI NI Z NIČIMER UTEMELJENO, izenačitev pa seveda ne bi smela iti v smer, da se tudi ta svoboščina   državljana odpravi, treba je le poenotiti  postopek za vrste podpor s podpisi državljanov.     
8. Morebitna ZLORABA VERODOSTOJNOSTI PODPISOV JE ZA PRINESITELJA KAZNIVO DEJANJE. Če se ugotovi malomarnost, zloraba ali goljufija in podpisi niso verodostojni, naj ima to za posledico ustrezno sankcijo: zavrnitev sorazmernega števila podpisov, v primeru zlorab pa kazensko odgovornost predlagatelja podpisov.  To je zadostna preventiva pred takimi dejanji.  
9. IDENTITETA VOLIVCA JE DOLOČENA S PODATKI:priimek in ime, datum rojstva, naslov stalnega bivališča, občina  in podpis državljana. S pomočjo njih je identiteta preverljiva in dokazljiva. Lastnoročni podpis volivca pa je končni izraz njegove volje in jamstvo za točnost podatkov. Podpis in vpisani podatki se kadarkoli lahko preverjajo s podatki v bazi podatkov na UE, nastalo z izdajo  osebnih izkaznic in drugih dokumentov državljanov, s katero razpolagajo upravni organi. 
10. Veljati bi moralo načelo, da preverjanje PODPISOV PODPORE V NOBENEM POGLEDU NE SME OBREMENJEVATI  PODPISNIKA, ampak naj  obremenjuje zgplj predlagatelja  podpisov in UE. Obstajajo dovolj kvalitetne metode naknadnega hitrega preverjanja identitete podpisnikov, tako da se zlorabe ali potvorbe onemogočijo. Naknadno preverjanje pa se mora izvajati na UE v prisotnosti obeh: državnega uradnika in predlagatelja – prinesitelja podpisov, ne pa v zaprtem krogu uradništva na UE. Odvisno od količine podpisov je metoda preverjanja lahko vzorčna ali kompletna. 
11. Proti veljavnosti podpisov brez overovitve na UE ni razumnih argumentov. STRAH PRED ZLORABAMI JE ANAHRONIZEM IN IZRAZ NEZAUPANJA DRŽAVE DO DRŽAVLJANOV.  Argument ni to, da lahko volivec da podpis podpore tudi več kandidatom hkrati, kajti enako kot lahko volivec izrazi pravno veljavno podporo večim  različnim političnim strankam, je tudi podpora večim kandidatom, če bi do nje sploh prišlo, legitimna in pravno veljavna. V primeru referendumov pa se dvojnost ali trojnost podpisov lahko prepreči z vzorčno ali popolno kontrolo zbranih podpisov na njihovo na njihovo enoličnost v bazi podatkov. 
12. Izpostavljamo tudi vidik ENAKOPRAVNOSTI ŽENSK V VOLILNIH POSTOPKIH Obstoječe ovire, še bolj kot moške, ovirajo ženske pri njihovi politični participaciji v družbenem življenju. Sedanja volilna zakonodaja pa seveda diskriminira državljane – tako volivke, kot volivce, glede na politike – poslance. OLAJŠAVE POSLANCEV, PRI VLAGANJU KANDIDATUR NE MOREJO TEMELJITI NA NEKAKŠNI ANTICIPIRANI – BODOČI  POLITIČNI LEGITIMNOSTI za bodoče funkcije. Anticipirana legitimnost tu nima mesta, upravičena in upoštevanja vredna je le za opravljanje funkcij v okviru njihovega tekočega, ne pa bodočega mandata.  
13. Demokratična UREDITEV MORA ŠČITITI NAJŠIBKEJŠE ČLANE DRUŽBE, TO JE POSAMEZNEGA VOLIVCA državljana, ki mora imeti enake pogoje za uveljavljanje svojih pravic kot politiki – poslanci  političnih strank. Te neenakosti s predpisi ne bi smeli več tolerirati. Državljanskim pobudam je treba vrniti njihovo polno legitimnost in  dostopnost na način, ki ne bo ovira, ampak z ničemer ovirana spodbuda za izražanje svobodne volje državljanov.
14. V Sloveniji smo priče množičnega pojava državljanske apatičnosti namesto državljanske zavesti. Z odpravo ovire, ki ji oporekamo in ki ima političen izvor, bi NAREDILI KORAK V SMER STIMULIRANJA AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA, na katerega se vsi politiki sklicujejo, nihče pa ga v resnici noče in ga ne  jemlje zares.
15. Dejstvo, da je o tem problemu ustavno sodišče že izrazilo negativno  stališče (leta 1999), ne more prejudicirati upravičenosti zahteve, da o tem odloči ponovno, 15 let kasneje  v novih, spremenjenih okoliščinah, na osnovi novih argumentov in novih okoliščin. Vsem državljanom, tako politikom kot državljanom, je  enako priznana pravna sposobnost, ni pa priznanje te pravice državljanom enako dostopno in praktično uresničljivo. Papirnatih pravic državljani ne potrebujemo.
16. Nova okoliščina za ponovno presojo pa je tudi novejša odločba Ustavnega sodišča RS o isti zadevi, DA STA NAMREČ OBA NAČINA PRIDOBITVE PODPISOV PODPORE VELJAVNA IN ENAKOVREDNA TER V SKLADU Z USTAVO. Zakonodajalec je leta 1995 to pravico nerazumno skrčil, namesto, da bi jo ohranil ali razširil. Pridobitev, ki smo jo že imeli od  1990 - 1995 je treba ponovno uveljaviti. Na tej osnovi so bil tudi izvoljeni poslanci prve demokratično izvoljene skupščine Republike Slovenije.
17. DRUGI PRAVNI AKTI. Poleg deklaracije OZN o človekovih pravicah iz leta 1948, je pravni temelj za spremembo sedanje ureditve Evropska  konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Lizbonska pogodba in Ustava Republike Slovenije – te navajamo v prilogi št 1.   
18. Podpisniki SMO IZKORISTILI VSE DRUGE MOŽNOSTI NA NIŽJIH INSTANCAH  – Parlamentarni odbor za  peticije, človekove pravice in enake možnosti, Varuha človekovih pravic in Vladno službo za enake možnosti. Ker institucije vloge še niso obravnavale in so pa pred vrati EU volitve pozivamo US da z odločbo, ki odpravi sedanjo ureditev in tako zagotovi  uresničevanje pravic kakršnega  smo ga državljani že imeli.                                                                                                            

                                           Zaključek

Državni zbor in vlada si ne smejo lastiti pristojnosti, da mednarodno priznane državljanske pravice ožijo in ovirajo, namesto, da bi jih ohranjali ali razširili. Odprava veljavnosti diskriminatorskih in zato nelegitimnih pravnih aktov pomeni odpravljanje enega dela invalidnosti slovenske demokracije, ki se sicer ne kaže samo s tem, je pa njen zelo pomemben del. Pobudniki nikakor nismo proti verifikaciji podpisov, gre le za to, da se uveljavi ljudem in specifičnim razmeram ustrezen način verifikacije, ki ga ne nazadnje tudi omogoča sodobna tehnika verifikacije podpisnikov.   V razmerah, ko moramo državljani, ne da bi nas kdorkoli vprašal,  sprejemati bremena milijardnega zadolževanja za anonimne kreditojemalce in njihove sponzorje in tako rekoč brezpogojno zaupati državi, je citirana ureditev, kateri nasprotujemo  groteskno  anahronistična, diskriminatorska in nedemokratična. Apeliramo na US, da je zaradi volitev zadeva urgentna.  Od US smo zato zahtevali prednostno in javno obravnavo.

Ljubljana 31.01.2014 Podpisniki: Vili Kovačič,   Jožef Jarh,  Andrej Magajna,  Aleksander Lah,  Franci Cvetko