Ruski predsednik Putin je v zadnjem času deležen izjemno ostrih kritik korporativnega zahodnega tiska in (korporativnih) zahodnih politikov. Naši mediji seveda nekritično (ali pa tudi ne) sledijo velikim globalnim medijskim hišam in družno udrihajo po vsem, kar “diši” po rusko, še zlasti so seveda ta hip “na tapeti” olimpijske igre v Sočiju. Le redki so tudi nasprotni glasovi, na primer bloger Jinov svet.

Da se razumemo, predsednik Putin še zdaleč ni pojem demokratičnega voditelja, a tudi številne “demokratične” države Zahoda so samo na videz demokratične, medtem ko so njihovi pravi voditelji nikoli izvoljeni bankirji in šefi korporacij ter birokrati mednarodnih institucij in povezav (EU, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke itd.). Dejstvo je tudi, da predsednik Putin ni začel nobene vojne niti nima nezakonito zaprtih državljanov tujih držav; še več, ravno on je v mnogočem zaslužen, da se ni razplamtela še ena bližnjevzhodna vojna - v Siriji, ki bi to občutljivo regijo še bolj destabilizirala.

Novice, da so zimske olimpijske igre pregrešno drage, da je šlo pri gradnji za korupcijo, da vse še ni dokončano, da v sobah ni zaves, da je varnost zelo poostrena, da so v zobnih pastah eksplozivi in tako naprej, so “megla”, ki zakriva pravi namen medijskega pogroma. 

Če so olimpijske igre drage, je to pač ruski problem; mediji so stroškom preprosto dodali nekatera vlaganja v infrastrukturo (gradnja cest, plinovoda, železniških povezav). Varnost ni nič bistveno drugačna kot na olimpijskih igrah v Londonu 2012. Če kakšen športni profesionalec v sobi nima zavese, je to pač problem njegove razvajenosti. Tudi Stožice med evropskim košarkaškim prvenstvom niso bile povsem dokončane in tudi danes še niso. Da bo v zobnih pastah morda eksploziv, je še eno od številnih “resnih” opozoril ameriških tajnih služb.

Kaj je torej v resnici v ozadju medijske vojne proti predsedniku Putinu in Rusiji? Informacije so seveda v tem primeru daleč bolj skope, a iz njih lahko nekako sklepamo, zakaj gre?

Eden najpomembnejših razlogov, zakaj je Rusija tako moteča, je njena nepripravljenost prodajati nafto in plin za dolarje, podobno tudi Kitajska in še nekatere druge države, med njimi sta tudi Iran in Sirija, še prej pa Irak. Vemo, pod kakšnimi pritiski so ali so bile te države. Tudi evro je svoj čas postajal konkurenčen dolarju, zato ga je bilo potrebno spodkopati in mimogrede destabilizirati Europo.

Svetovna trgovina z nafto že nekaj desetletij poteka v dolarjih oziroma “petrodolarjih”, kar ZDA omogoča, da skorajda brezmejno tiskajo svojo valuto (The Voice of Russia). Konec obdobja petrodolarjev lahko povzroči kolaps ameriške ekonomije in nasploh njihove prevlade v svetu, saj tako visoki vojaški in finančni izdatki nasploh, kot jih imajo ZDA, preprosto niso mogoči brez posebnega statusa dolarja. 

Poleg tega ima Rusija izjemna naravna bogastva, do katerih bi se rade dokopale zahodne korporacije, močni Putin pa jim je vsekakor “trn v peti”, zato je potrebno nanj pritiskati z vsemi možnimi sredstvi. Morda je tudi dogajanje v Ukrajini povezano z pritiski na Rusijo (Infowars.com) in to ravno pred olimpijado v Sočiju.

V ozadju gre torej samo za “biznis”, ne pa za neke demokratične vrednote, človekove pravice ali športne ideale. Takšne politične “igre” ne prinašajo nič dobrega, sploh pa ne v svetu polnem kemičnega, jedrskega in drugega orožja. 

Svet, v katerem se velike sile borijo za prevlado nad naravnimi bogastvi resnično nima prihodnosti. Resnična prihodnost je lahko samo medsebojna delitev globalnih virov, sodelovanje in solidarnost. Nihče v današnjem svetu ne more in ne sme prevladati nad drugim. Vsi ljudje imamo pravico do dostojnega življenja.

Torej, prav bi bilo prepustiti olimpijske igre v Sočiju športu, ne pa jih izkoristiti za udrihanje po Rusih in njihovem predsedniku. To res nikomur ne koristi, le še bolj zapleta situacijo v svetu.