Če ima Semir Osmanagić prav, smo glede piramid telebani vsi, vključno z vodilnimi svetovnimi izkopaninoslovci in njim samim. Če govori resnico glede ovir in zanikanj, ki jih je bil deležen, obstaja svetovna zarota znanstvenikov proti znanstveni resnici. Prvo je bolj verjetno kot drugo, za drugo pa ima dokaze.

Ima jih seveda tudi za prvo. Pravzaprav jih imamo vsi. Piramide so povsod po svetu, ne samo v Egiptu in Srednji Ameriki. Nekaj jih je globoko pod vodo, kar pomeni, da so morale biti zgrajene za časa zadnje ledene dobe, ko je bila gladina morij in oceanov nižja. Torej so bile zgrajene pred več kot 10.000 leti, pred uradnim začetkom zgodovine in 'civilizacije'. Zgraditi so jih morali nomadski lovci in nabiralci, kajti iz časa pred in med zadnjo ledeno dobo ni arheoloških ostankov kmetovanja (z izjemo permakulturnih vrtov na ugodnih krajih) in stalnih naselij, kaj šele mest. Imamo zgolj ostanke ognjišč, keramike in kamnitega orodja, jamske poslikave – ter piramide.

Naj so bile postavljene pred (uradno) 5–1 ali (neuradno) 15–35 tisoč leti, nas mora begati razlika med njihovo mogočnostjo in dodelanostjo na eni strani ter preostalimi pripomočki za vsakdanjo rabo na drugi. Zakaj bi nek selivec, polkmet, bojevnik, poglavar ali magari vrač potreboval več sto ton težak kompas in koledar sončevih obratov in luninih men?

Res so shrambe za skladiščenje verskih čustev vedno in povsod neprimerno večje in razkošnejše od ostalih zgradb svojega časa. Res nečimrnost vladarjev skoraj vedno presega vse meje zdrave pameti. Res je vojska že od nekdaj eden glavnih vzpodbujevalcev tehničnega napredka, ki skoraj brez izjeme presega umske sposobnosti poveljnikov za smotrno uporabo. Res je raja strahotno dojemljiva za pranje možganov. A vendar gre tu tudi za gospodarstvo. A je možno, da bi praljudje širom sveta podredili vse svoj dejanje in nehanje eni sami povsem nepotrebni stvari (gradnji senčnih gledališč za enkratno letno uporabo), pa četudi bi jih to pokopalo? (Vsekakor jim ni pomagalo ohraniti kulture za kasnejše rodove.)

Pravzaprav je možno. Isto reč počnemo tudi danes: za vsako ceno proizvajamo gospodarsko rast. Ko nas bo to pokopalo, za kasnejše rodove ne bo ostalo skoraj nič. Pravzaprav bomo lahko veseli, če bodo v vročem svetu, polnem neurij in suš, brez nafte in plina, z zastrupljenimi vodo, zemljo in zrakom, sploh obstajali kasnejši rodovi … Če bodo, bodo morali živeti zelo drugače kot mi. Z našo kulturo si torej ne bodo mogli kaj dosti pomagati …

Gospodarska rast praljudi je bila torej rast obdelanih in vlitih kamnov, njihova globalizacija pa vleka teh kamnov iz čimbolj oddaljenih kamnolomov do gradbišč. Kot sedanji, so najbrž tudi takratni poglavarji in vrači vzpodbujali garače s pravljicami o blagodejnih kamenčkih, ki se bodo s piramid krušili v njihove žuljave roke. Seveda pa so bile piramide iz tako trdnih surovin, da je še do današnjih dni z njih komaj kaj odpadlo; kvečjemu se je naložilo nekaj metrov blata in zemlje …

Kot si lahko danes (skoraj samo še) z denarjem kupujemo zdravje, so si ga takrat morda s piramidami. Piramida Sonca v Bosni še zdaleč ni edina, ki na več mestih utripa (oddaja elektromagnetne valove) na osnovni frekvenci planeta, Schumannovih 7,83 Hz. S tem fizikalno (ali če hočete duhovno) z materjo Zemljo uglašuje vsa bitja, ki pohajkujejo po njenih bregovih in (uradno neobstoječih) tunelih. Na samem vrhu ta piramida oddaja nadzvočne valove na frekvenci 28 MHz, ki so v nekem poskusu nekje drugje omogočali lebdenje teniških žogic. Ne vem sicer, koliko je to zdravo, prevedeno v zvoke slišnih frekvenc pa zveni blagodejno, podobno kot klepetanje kitov. Je pa zdrava količina negativnih ionov, ki v tunelih presega običajno za 60-krat, drugo najvišjo v Bosni, na Igmanu, pa za 7-krat. Astmatični obiskovalci predorov odmetavajo inhalatorje, alergični nehajo smrkati in se praskati, njihove avre pa so po izstopu dosti večje in bolj enovite kot pred vstopom.

Vse lepo in prav: zdravje, ki so si ga praljudje skrhali z dolgoletno mukotrpno gradnjo te ali one piramide, so torej lahko, če so dočakali konec gradnje, v tem zdravilišču spet obnovili. Obenem so imeli biti na kaj ponosni in vzvišeni nad ostalimi praljudmi, ki niso zgradili ničesar, ker so svoj prosti čas raje namenili crkljanju, hecanju, igranju, pitju čajčkov, počivanju in zabavanju – dejavnostim, s katerimi so v plemenu ohranjali ljubeznive odnose, prijetno in mirno vzdušje ter s tem zdravje posameznikov in skupnosti.

So piramide in druge kamnite zgradbe s svojimi frekvencami in postavitvijo omogočale še kaj, razen zdraviliškega turizma in senčnogledaliških festivalov? Morda, a ker smo telebani, tega (še) ne vemo. Pa tudi če so, od vsega skupaj ni bilo neke hude dobrobiti. Krojilci in modreci te družbe, o kateri znanost menda noče niti slišati, so lahko rekli: »Za nami potop!« …

Ali je za propad piramidne pracivilizacije krivo globalno ogrevanje in poplavljanje, torej konec ledene dobe, ali razpad družbe (na bolj in manj imenitne) zaradi pretiranega klesanja kamnov ali oboje, ne vemo in niti ni važno. Družba guinnessovih rekorderjev v velikosti in teži kompasov je propadla, kot dediščino pa zapustila 10.000 let zgodovinsko popisanega nepretrganega klanja in stremenja k čim večji družbeni neenakosti. Piramidci torej niso bili neki sončki, čeprav so častili Sonce. Prej so bili za luno, čeprav so Luni postavljali spomenike, ki združeni skoraj dosegajo njeno velikost …