Hvala Bogu, da smo imeli krizo in da ta še kar traja! Če je ne bi bilo, bi jo bilo potrebno nujno ustvariti. Sedaj je le-ta prav prikladen alibi za vse tiste, ki so jo povzročili, ki so krivi za njen nastanek in vse daljnosežne ter raznovrstne posledice; npr. “naše” (s poudarkom na naše) kot brez-dna črne bančne luknje. Na krizo se lahko sedaj mirno sklicujejo vsi banksterji, odgovorni finančniki in tajkuni, ki so vsa ta leta brezsramno izvajali prevare, kradli, počeli raznorazna kriminalna dejanja vse z jasnim naklepnim namenom, da se kar se le da osebno okoristijo.

Predvsem v dolini Šentflorjanski je te dni pravi hit in zalo prikladen izgovor, nekakšna olajševalna okoliščina omenjati vpliv ter posledice “svetovne gospodarske krize”, ki nas je vse preplavila in nam pustila drastične posledice. Apokaliptičnega dogodka globalnih razsežnosti, ki se mu nikakor nismo mogli izogniti in je (pri)zadel tudi vse nas, tudi na tej sončni strani Alp. Kriza je imela tako nepredvidljive in močne negativne učinke, kot nekakšna naravna katastrofa ali od Boga poslana kazen, na katero nismo imeli prav nobene možnosti vpliv; tudi za vele umne makro ekonomiste je bila kriza kot strela z jasnega. Res kriza, kakšna kriza in za to ni nobeden zares kriv.

Kriza je sedaj kriva za vse, saj če krize nebi bilo bi se vsa ta početja mirno nadaljevala v istem slogu, zanosu in z enako aroganco ter predrznostjo kot do sedaj. Kdo bi sploh kaj opazil ali zaznal? Ko poslušamo razlage banksterjev, ki so prav neverjetni v njihovi sposobnosti pripovedovanja pravljic, na kratko, nakladancije, se zdi kot, da ni bilo z njihovimi ravnanji nič tako narobe, le kriza je posegla vmes in se je njihov finančni casino sesul. Vrtoglave stave so propadle, hipoteke brez kritja so se razkrinkale kot nične in visoko kotirane delnice so postale brez vrednosti…

No, morda vsi interni pravilniki res niso najbolj natančni, pa tudi zaposleni na bankah niso imeli povsem dovolj znanja in so nekatere stvari preprosto spregledali ali pozabili, a nič naklepnega, nič zlonamernega. Se pač zgodi, kdor dela, tudi greši. A to še ne pomeni, da smo ravnali neodgovorno, nekako nas še kar naprej prepričuje Janko Medja skupaj z drugimi kompanjoni predhodniki. Kaj pa pravi Metka Tekavčič, ki je že pred časom prevzela odgovornost za milijonsko nagrado Kramarju; jo bo tudi odplačala? Kot v pravljici bratov Grimm, Janko in Metka, ki sta jima ptičke pojedle drobtinice njunih sledi…dokazov več ni ali se jih noče najti.

Nič hudega plačevali bomo mi ne le luknje v bankah, ampak tudi slabo banko, ki je s svojimi potezami že dala vedeti, da ne “jebe” niti vlade, kaj šele javnega dobrega, ampak vodi svojo korporativno politiko oblasti; diskontno razprodajo državnega premoženja. Tudi to plačujemo mi! En dan poslušamo kako je treba varčevati, kako zmanjšati primanjkljaj, že drugi dan, nam mediji povedo veselo novico, da je naš minister za finance na turneji za izposojo novega paketa posojil. Kdo nam bo sedaj dal denar ni več niti relevantno vprašanje, katera banka ali katera mafija; je sploh kakšna razlika?

Kdo je tu bolj nor, vlada in naša politika, ali mi, ki vdano dovolimo, da to počnejo? Kot kažejo vsakokratne ankete pa jih bomo najverjetneje še kar naprej volili tudi v prihodnje; SD, SDS, PS… Prevara in laž sta že postali institucionalizirani, nihče se več niti ne čudi, redko kaj še preseneča, kaj šele zgraža in razbesni. Lepo počasi so nas povsem pokorili in strli. Vse je že shizofreno in le s težavo se s kritično mislijo upiramo apatiji in brezbrižnosti, ki se širi okoli nas.