V zvezni ameriški državi Colorado lahko polnoletne osebe že skoraj cel mesec v posebnih prodajalnah kupujejo konopljo za lastno uporabo. Kakšne so posledice?

1.       Turizem: rekordno število rezervacij v smučarskih središčih

2.       Nezaposlenost: odstotek nezaposlenih je padel pod ameriško povprečje

3.       Promet: število prekrškov zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih snovi je upadlo

4.       Izobraževanje: število prošenj za vpis na univerzo je naraslo za 33%

5.       Proračun: Colorado je z davkom na prodajo konoplje že zaslužil dovolj za poravnavo stroškov svoje vlade.

Kako pa je pri nas?

Slovenski konopljin socialni klub je v dveh mesecih zbral več kot 11.000 podpisov v podporo predlogu zakona o konoplji in je podpise na božični večer vložil v Državni zbor. Kaj pa je bilo potem? Na kratko naj naštejemo, kaj so o  tem pisali mediji in kakšna so dejstva:

a. Mediji degradirajo upravni postopek ljudske pobudo na status 'peticije'

- Pobuda za legalizacijo konoplje pri nas še nima podpore, 5.1.2014  http://www.24ur.com/novice/slovenija/peticija-za-legalizacijo-konoplje-pri-nas-se-nima-podpore.html

b. Mediji pišejo dezinformacije, češ, da predloga naj ne bi podpirala vlada

- Vlada proti legalizaciji konoplje 16. 1. 2014 http://www.zurnal24.si/vlada-proti-legalizaciji-konoplje-clanek-219718

- Vladi predlog zakona o konoplji ni všeč  23.01.2014, http://www.24ur.com/vladi-predlog-zakona-o-konoplji-ni-vsec.html

- Vlada odločila, da zakon o konoplji ni potreben 23.01.2014 http://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-da-zakon-o-konoplji-ni-potreben.html

c. Mediji manipulirajo anketo iz 95% podpore predlogu zakona konoplje na 45%

- RTV SLO manipulirala spletno anketo o konoplji 12. 1. 2014 http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=forum&op=viewtopic&topic_id=43498&forum=113&post_id=1929026#1929026

Poslanci v Državnem zboru Predloga še niso obravnavali. Ljudski pobudnik Jaka Bitenc je z ekipo obiskal dve poslanski skupini, namreč SLS in NSI in njihove poslance seznanil s predlogi zakonov ter odgovarjal na njihova vprašanja. Poslanske skupine še niso izoblikovale mnenja o predlogih. Govori se, da bi v primeru glasovanja v tem trenutku velika večina poslancev Državnega zbora bila enostavno –neopredeljenih, kar je vsaj zanimivo, če ne še kaj drugega.

Tudi Vlada RS Predloga še ni obravnavala. Ljudski pobudnik Jaka Bitenc je z ekipo obiskal ga. Tamaro Vonta iz kabineta predsednice vlade, kjer je izvedel, da vlada v resnici nima nič proti predlogom zakonov in da dejansko podpira javno razpravo in osveščanje o tej tematiki. Ga. Vonta je bila odprta za vse argumente, ki jih je predstavil g. Bitenc in dogovorili so se o načelnem sodelovanju in podpori glede osveščanja javnosti v bližnji prihodnosti. Za mnenje, ki  kroži po medijih kot mnenje vlade, pa je bilo ugotovljeno, da ni drugega, kot predlog mnenja, ki ga je napisala komisija ministrstva za zdravje in se podpisala kot 'mnenje vlade'.

Med drugim so ljudski pobudniki izvedeli tudi dejstvo, da pri nas nižji, podrejeni predpisi bistveno vplivajo na višje. Tretji člen ustave recimo, pravi, da ima oblast v RS ljudstvo in da to oblast izvaja neposredno in posredno preko poslancev. Človek tako sklepa, da v primeru, ko je zbrano dovolj podpisov in torej zadostna podpora javnosti nekemu predlogu, tak predlog potem roma na javno obravnavo v Državnem zboru. Vendar očitno temu ni tako. V trenutku, ko je nek predlog zakona z zadostno podporo ljudstva vložen v Državni zbor, namreč takoj podleže fizikalnim aksiomom Poslovnika Državnega zbora, ki so drugačni, kot smo vajeni v našem običajnem, naravnem svetu. Zelo pomemben dejavnik v Državnem zboru je na primer Kolegij, kjer se vodje poslanskih skupin dogovarjajo o glavnih izhodiščih postopkov, recimo o sestavi raznih delovnih teles, komisij in odborov ter o načelnem voznem redu postopkov. Poslovnik Državnega  zbora torej s svojim proceduralnim kolesjem pelje predloge zakonov lahko po docela različnih poteh in jih ustavlja na dokaj različnih postajah. Eno izmed takšnih 'prometnih' pravil Državnega zbora na primer pravi, da javne obravnave glede nekega predloga zakona v Državnem zboru ni, če v petnajstih dneh po vložitvi predloga v Državni zbor tega ne zahteva najmanj četrtina vseh poslancev. Jaka Bitenc je predloge zakonov v Državni zbor vložil na božični večer in rok petnajstih dni je potekel ravno po novoletnih praznikih, ko so se poslanci začeli po praznovanju vračati v svoje običajne tirnice. Medtem so ljudski pobudniki sicer poslali ponudbo predstavitve predlogov zakonov  vsem poslanskim skupinam in tudi kabinetu  predsednice vlade, a poleg ge. Tamare Vonta sta zaenkrat ponudbo sprejeli le poslanski skupini SLS in NSI. Seveda po preteku roka petnajstih dni.

Kakšne so posledice tega? Predloge zakonov bodo obravnavale različne komisije, odbori in delovna telesa. Dejansko je zgoraj omenjeno mnenje, ki je zavajajoče podpisano kot 'mnenje vlade', v resnici že mnenje neke take komisije in sicer iz njene prve obravnave. Drugi obravnavi predlogov zakona o konoplji in o samozdravljenju bosta že v mesecu februarju. Obravnavi bosta javni in prenašala ju bo televizija.

Civilna družba je prehitela strokovnjake na mnogih področjih. Argumenti, ki jih ponujajo tako imenovani strokovnjaki glede konoplje odražajo strokovno mnenje izpred nekaj desetletij za razliko od argumentov civilne družbe, ki so skladni z novimi in tudi najnovejšimi ugotovitvami medicinske in socialne znanosti po svetu. Zaradi proceduralnih aksiomov Poslovnika Državnega zbora torej ni izključeno, da glavna presoja o predlogih zakonov ne bo niti v rokah ljudstva potom neposredne demokracije, recimo referenduma, niti v rokah poslancev potom posredne demokracije, saj obstaja nevarnost, da bodo v večini primerov nekritično sprejeli mnenje tako imenovanih strokovnjakov, ki pa niso bili izvoljeni s strani ljudstva na zadnjih volitvah, ampak so bili postavljeni na položaje daleč nazaj v preteklosti s strani politikov nekega drugega obdobja, celo druge države, kar nedvomno odražajo tudi njihova stališča.

Največji nasprotnik regulacije konoplje in destigmatizacije več kot 100.000 preventivnih uporabnikov ter vsaj 10.000 medicinskih uporabnikov je metadonski lobi psihiatričnega dela slovenskega zdravstva, ki služi na račun prodaje metadona opiatskim odvisnikom. Metadon, torej sintetični morfij, je bil pred leti s strani takih in podobnih 'strokovnjakov' sprejet kot legalno nadomestilo za heroin, s čimer bi se naj odstranil črni trg s heroinom. To se seveda ni zgodilo, kajti velikanska večina črnega trga je vezana na konopljo in samo regulacija konoplje lahko ukine črn trg. Črn trg pa seveda ni omejen samo na konopljo, zato danes heroina na cesti ni nič manj, kot pred uvedbo metadona, s tem, da metadon veliko močneje zasvoji človeka in da torej odvajanje od metadona komajda pride v poštev, medtem ko je odvajanje odvisnosti od heroina iz zdravstvenega stališča lažje izvedljivo. To je tudi glavna pomanjkljivost metadonskega programa, ki pa njihovim promotorjem dejansko prisluži več denarja, kot če bi se odvisniki v resnici ozdravili, saj bi bilo potem trgovine z metadonom hitro konec. In ravno konoplja predstavlja to možnost. Odvisniki od heroina bi se namreč s konopljo svoje odvisnosti dejansko lahko odvadili in ne bi samo preklopili na drugega razpečevalca, s tem pa bi lahko postali tudi družbi koristni in ne le v breme. S tem pa bi bil seveda zaslužek vseh vpletenih manjši.

Podobno stališče deli tudi večina 'strokovnjakov' iz drugih medicinskih področij. Tudi oni namreč živijo na račun odvisnikov. Odvisnikov od inzulina, od redčilcev krvi, zniževalcev pritiskov, hormonskih tablet, da ne omenjamo raznih antidepresivov, blokatorjev serotonina in podobno. Tudi njih lahko razumemo, da se bojijo izgube svojih strank. Vendar hkrati lahko tudi pomislimo, da bi morali medicinski strokovnjaki kljub vsemu najprej gledati na javno zdravje in ne na svoj zaslužek. To bi bilo pač etično. Ali pa lahko kaj takega pričakujemo od 'strokovnjakov', ki bodo zaradi izboljšanja javnega zdravja finančno osebno na slabšem?

Zdaj torej lažje razumemo odklonilno stališče teh 'strokovnjakov', hkrati pa tudi ozaveščamo travmatična področja naše države, konkretno na področju zdravstva, pa tudi na področju razmerij med centri moči v državi. Po ustavi bi naj imeli oblast v državi namreč ljudje, v določenih primerih pa njhovi poslanci v Državnem zboru. Zdaj pa ugotavljamo, da ima lahko javnost že dokaj izdelano in napredno mnenje o nečem, ter to tudi izrazi s svojim podpisom v uradnem postopku, a se kaj lahko zgodi, da poslanci o tem ne vedo ničesar in da jih pri njihovih odločitvah usmerjajo osebe, ki so prišle na svoje položaje v nekem drugem času in z voljo ljudstva nimajo nobene zveze. Tisti famozni strici iz ozadja se torej izkazujejo za fosile in dinozavre iz daljne prazgodovine, ki pa še vedno vedrijo in oblačijo na strokovnih področjih. Koga bodo poslušali poslanci? Napredno in informirano civilno družbo ali sprevržene posameznike, ki služijo na račun kriminalizacije uporabnikov zdravilnih zelišč? Vsekakor je dejstvo, da se za uporabo hašiševega olja od zdaj naprej odločajo tudi nekateri poslanci in uslužbenci na vladi.

 Odločitev o predlogih zakonov se bo torej nekoč sicer zaključila s postopkom glasovanja v Državnem zboru, do takrat pa so stvari še zelo odprte in so manj vezane na gole postopke, kot pa na odzivanje javnosti na posamezne izjave, dogodke in okoliščine ki se bodo vozljale in razpletale v zvezi s temi vprašanji. Namreč  v zvezi z vprašanji o osebni svobodi in o odločanju o lastnem telesu.

Konoplja zdravi zemljo, zdravi ljudi in živali. To vemo. Zdaj pa ugotavljamo, da zdravi tudi družbo, saj ozaveščanje osnovnih človekovih pravic in političnega ustroja države ni drugega, kot zdravljenje naše bolne družbe. Edino osveščeni in odgovorni državljani lahko namreč soustvarjamo pogoje za uravnovešeno družbo. Da je država bolna, nam mora biti jasno, če ne zaradi drugega, zaradi dejstva, da so nas naši politiki v zadnjih letih zadolžili za komaj predstavljive vsote denarja. Zdaj vidimo, da našim glavnim medijem enostavno ni kaj zaupati, saj nam prodajajo meglo in perejo glavo z dezinformacijami po naročilu tujih lastnikov.

Konoplja z razkrivanjem bolnih točk sistema že pomaga zdraviti državo. Nadejamo se torej, da bo tudi v Državnem zboru slej ko prej prevladala zdrava pamet, da lahko končno zadihamo in vstopimo v novo, zdravo obdobje naše mlade države.