Beseda kriza izhaja iz grške besede krinein, ki pomeni odločiti se. Ključni pomen besede kriza je torej, da smo v določenem – kritičnem – trenutku zmožni sprejeti pravo odločitev. Kaj storiti, kako naprej? Čeprav krizo povezujemo predvsem z določenim stanjem – ekonomskim, političnim, bolezenskim itd. –, pa v osnovi predstavlja potrebo po odločitvi: ali bomo nadaljevali po starem ali bomo kaj spremenili.

Kriza nastopi, ko nekaj delamo narobe ali, ko stari sistem ne ustreza več novim okoliščinam. Zato moramo takrat narediti spremembe ali pa se bo stanje še poslabšalo. Tudi bolezen od nas pogosto »zahteva«, da nekaj spremenimo: se odpovemo kajenju, drogam, hrani s preveč sladkorja ali maščob in hkrati spremenimo življenjske navade in vzorce (na primer več gibanja, manj napetosti).

Danes nas veliko stvari opozarja na ne-ustreznost današnjega načina življenja in institucij, ki takšen način življenja podpirajo. Lakota in revščina, brezposelnost, družbeni konflikti, ekstremni vremenski pojavi niso naravne danosti, pač pa so posledice našega načina življenja, naših dejanj in institucij, ki smo jih ustvarili, še posebej ekonomskih.

Čeprav morda zveni malce obrabljeno, pa je zdajšnja kriza vendarle tudi priložnost. Priložnost, da se odpovemo »zasvojenosti« z gospodarsko rastjo, z dobički in s pretirano potrošnjo; priložnost, da zmanjšamo neverjeten vpliv finančnega sistema na vse aspekte človeškega življenja; priložnost, da prenehamo s popolno podreditvijo naravnih sistemov človeškim »potrebam«.

Čeprav se zavedamo, da so spremembe neizbežne, se del ljudi vztrajno oklepa starega. To so predvsem tisti, ki jim obstoječa ureditev prinaša največje koristi – v obliki bogastva, moči, položajev in različnih privilegijev. Ker imajo v rokah veliko denarja, moči in vpliva, jim dokaj uspešno uspeva ohranjati nespremenjeno stanje – status quo.

Naša prihodnost je odvisna od naših zdajšnjih odločitev. Če ničesar ne spremenimo, dejansko nazadujemo. Zdajšnji ekonomski sistem, ki temelji na logiki neprestane gospodarske rasti in potrošnje, vseskozi poslabšuje stanje v družbi in v okolju; kar v nedogled preprosto ne gre.

Zato je odločitev za spremembe nujna: za spremembe v smeri razvoja ekonomskega sistema, ki bo deloval v okviru omejitev, ki nam jih »postavlja« planetarno okolje in v smeri večje pravičnosti pri delitvi skupnih planetarnih dobrin. Druge poti preprosto ni.