Čeprav živimo v težavnih časih, ki jih zaznamujejo ekonomska, družbena in okoljska kriza, imamo lahko veliko razlogov za optimizem. Na prvi pogled se nam sicer zdi, da gre prav vse narobe. Visoka brezposelnost, poglabljajoča revščina, težka bremena dolgov; številni družbeni konflikti; podnebne spremembe in onesnaženost okolja so velike težave s katerimi se sooča sodobno človeštvo. Na obzorju ni videti pravih rešitev in pogosto stanje še zaostrujejo mediji, ki slabe novice napihujejo do skrajnosti.

Bolj pozorni opazovalec pa lahko vidi povsem drugačno podobo sveta. Druge ljudi vse bolj prepoznavamo kot sebi enake, ne pa kot tujce, ki nas ogrožajo. Ljudje se vse bolj povezujemo, kar je v veliki meri posledica izjemne razširjenosti globalnih spletnih družbenih omrežij, razvitih komunikacijskih naprav in vse večje dostopnosti potovanj.

Politične, kulturne, “civilizacijske”, verske in druge meje, ki so nas zelo dolgo razdvajale, se postopno “podirajo”. Čeprav si mnogi, predvsem politiki, še vedno trudijo ločevati ljudi med seboj, kar jim lahko za kratek čas omogoči politično »preživetje«, jim to vendarle vse težje uspeva. Da svet vse bolj postaja globalna vas, ni več samo prazna fraza.

A spremembe niso samo družbene, temveč tudi ekonomske. Individualna potrošnja in lastništvo nista več osrednja ekonomska “stebra”. Imeti dostop do dobrin, “ko jih potrebuješ”, postaja nova ekonomska paradigma. Različne oblike delitve dobrin že preoblikujejo “pokrajino” družbe 21. stoletja. Delitev informacij je z internetom dosegla neverjetne razsežnosti, zdaj pa ji sledita še delitev materialnih dobrin in storitev.

Z medsebojno delitvijo lahko z manj dobrinami zadovoljujemo veliko več človeških potreb kot doslej; hkrati pa so dobrine pravičneje porazdeljene med vse prebivalce planeta. Hkrati pa na takšen način poleg ekonomske in družbene krize rešujemo še okoljsko krizo. Nove oblike ekonomije delitve se porajajo še zlasti v lokalnem okolju in v manjših skupnostih, medtem ko se na širši ravni še vedno odvija neusmiljena ekonomska tekma oziroma (konkurenčna) vojna za dobrine.

Nove družbene in ekonomske odnose, ki temeljijo na sodelovanju, solidarnosti in medsebojni delitvi, poleg starih modrosti, podpirajo tudi najnovejša znanstvena odkritja, še zlasti na področju nevroznanosti. Znanstveniki pritrjujejo starim modrecem, da je človek po svoji naravi družbeno bitje, ki potrebuje druge, z njimi rad sodeluje in jim, če le more, pomaga.

Poti nazaj ni več, stari ekonomski sistem »v mukah umira«, novi si počasi utira pot na širšo raven. Optimizem pa ni samoumeven, nov sistem, ki temelji na sodelovanju, solidarnosti in medsebojni delitvi se ne bo »zgodil« sam od sebe. Potreben je naš prispevek, potrebna je naša aktivnost, potrebna je naša moč.