Če se bo človeštvo v prihodnosti imelo priložnost uzreti nazaj, se bo takratnim ljudem zdel današnji čas povsem ne-razumen. Še posebej naše ekonomsko ravnanje bo nekaj, kar bo zgodovina verjetno ocenila kot dobo ekonomske norosti ali celo blaznosti.

Kaj sploh pomeni ravnati ekonomsko? Vsekakor je ekonomsko obnašanje najtesneje povezano z ekonomičnostjo, kar pomeni, da vse kar počnemo, opravimo z najmanjšo potrebno količino energije. Poglejmo na primer druga živa bitja, ki se ravnajo po ekonomskih zakonih življenja.

Levinja na primer upleni antilopo ali katero drugo žival le takrat, ko je lačna in le toliko, kot potrebuje. Ne naredi si zalog, ne pleni kar tako; ne trati energije, če ni potrebno. Tudi antilope se hranijo v skladu s svojimi potrebami in tako naprej v vsem živalskem kraljestvu, ki zato kot celota deluje v ravnovesju.

Človek ne deluje v skladu z ekonomskimi zakoni. Energijo troši povsem ne-racionalno in ne-razumno. Hrana, voda, nafta, les - prav vse dobrine, ki nas obkrožajo, so dejansko energija v različnih pojavnih oblikah. Človek je tem dobrinam dodal še denar, ki je v pravem pomenu univerzalni “hranilec” in “prenosnik” energije.

Človek se obnaša tako, kot če bi si levinja nalovila več deset ali več sto antilop. Veliko več, kot bi jih potrebovala. Da bi bila “bogatejša” od drugih levinj ali preprosto zato, ker si jih pač lahko nalovi. To, da bi počasi uničila populacijo antilop in porušila ravnovesje v svoji okolici, ji ne bi bilo mar. Kot ni mar človeku.

V naravi je ekonomski zakon preprost in sleherno bitje ga “nagonsko” pozna: porabi, kolikor potrebuješ in ne trati po nepotrebnem svoje energije. Človek kot razumsko bitje, se mora (ponovno) naučiti živeti s tem enostavnim in mogočnim zakonom, ki omogoča ravnovesje na planetu.

Zakaj na primer pri zdravem razumu Bill Gates potrebuje 78,5 milijarde dolarjev premoženja? In drugi manjši in večji bogataši po vsem svetu. To je približno tako, kot če bi ena levinja nalovila več milijonov antilop in drugih živali. Jih potrebuje za preživetje? Jih potrebuje za svoje potomce? Definitivno ne. Narava pač ne deluje na tak način.

Saj ni potrebno, da živimo kot levinje, antilope in druge živali. Narava, ta mogočna učiteljica, nas lahko nauči, da lahko povsem oziroma zelo dobro živimo z veliko manj dobrinami, kot sedaj. Le opazovati moramo: leve, antilope, mravlje, čebele in vsa druga živa bitja.

Lahko ustvarimo izjemno civilizacijo, kjer ni potrebno ne kopičenje dobrin (energije) ne posledičnega pomanjkanja le-teh, temveč dobro organiziran sistem dostopa in učinkovite delitve dobrin (energije) med vse njene pripadnike in pripadnice.