Razlogi za sprejem predloga Zakona o konoplji
1. RAZLOGI ZA SPREJEMPREDLOGA ZAKONA O KONOPLJI
V prvem dnevu novega leta je zvezna država Colorado s prodajo konoplje zaslužila 1 milijon $, v prvem tednu pa kar 5 miljonov. Konoplja namreč od začetka letošnjega leta v tej zvezni državi ni več prepovedana. Urugvajskega predsednika Mujico pa je the Guardian zaradi legalizacije konoplje razglasil za osebnost leta 2013.
Konoplja je starodavna koristna rastlina, kateri napovedujejo zlato prihodnost. Konvencija o prepovedanih drogah iz leta 1961 jo sicer uvršča med nevarne droge, a vmes se je zgodil nesluten tehnološki razvoj, ki je omogočil veliko bolj natančno raziskavo posledic uporabe konoplje v človeškem telesu. Tako se je odkril endokanabinoidni sistem žlez z notranjim izločanjem, ki je bistven del razvoja življenja. Od tega odkritja naprej postaja jasno, da je konoplja ena najbolj, če ne celo najbolj zdravilna rastlina na svetu in da so razlogi za njeno strogo prepoved temeljili na zmotah.
Ker torej konoplja nima slabih lastnosti, katere so ji pripisovali pred pol stoletja, je samo vprašanje časa, kdaj bodo posamezne države posodobile svoje zakonodaje. V resnici gre za tekmo, saj bodo prve države imele prednost. Slovenci smo lahko ponosni, prav zdaj čaka poleg dveh ostalih civilnih predlogov zakonov na obravnavo tudi zakon o konoplji, ki je v vrhu svetovnega dogajanja. Naš predlog zakona je namreč podoben tistima iz Colorada in Urugvaja. Je namreč celovit, za razliko od poskusov delnih legalizacij in dekriminalizacij, ki so jih uvajali v preteklosti v Švici, Španiji, Belgiji, na Portugalskem, Češkem, v Nemčiji itn. Ravno ob pravem času, saj bi pred nekaj leti bil sprejem takega zakona še nemogoč. Danes pa , ko legalizacijo že pospešeno napovedujejo zvezne države New York, Alabama, Kanzas, pa Peru in druge južnoameriške države, danes sprejem zakona o konoplji ni več sporen, gre le za, kot rečeno, vprašanje časa. In tu smo zaenkrat v prednosti. V Sloveniji so odlični pogoji za rast zelo kvalitetne konoplje. Za gojenje je nezahtevna in enostavna. Razpleveli tla in je ena najbolj učinkovitih rastlin za kolobar. Na njivi pusti veliko organske mase. Odlično prenaša sušo. Povpraševanje po izdelkih iz konoplje je veliko in vse bolj narašča.
Konoplja je vsestransko uporabna, stebla so uporabna za tkanino, papir, biomaso, gnojilo, metan, gradbeni material, plastične mase vseh vrst , semena so uporabna za stiskanje olja, živalsko krmo in človeško prehrano, cvetovi in poganjki so uporabni kot zdravilo za vse vrste degenerativnih bolezni, od raka in tumorja, glavkoma, sarkoma in levkemije, do multiple skleroze, parkinsonove, alzheimerjeve, krohnove in sladkorne bolezni, od artrtistisa in opeklin vse do psihičnih motenj, kot so depresija ali šizofrenija. Dejansko ni nikomur še uspelo prešteti vseh možnih načinov uporabe konoplje, zato so ocene različne in se gibljejo med 30.000 in 60.000 različnimi izdelki. Pridelovalci iz Prekmurja računajo, da je že navadna konoplja vsaj trikrat bolj donosna od pšenice, stisnjena v olje celo do desetkrat bolj donosna. Medicinska pa je donosna seveda še veliko bolj.
V Sloveniji redno uporablja konopljo najmanj 100.000 ljudi. Dodatnih 10.000 jo kupuje na črno zaradi življensko nevarnih diagnoz, vsaj pol od tega je rakavih bolnikov. Več njih se je s pomočjo konoplje že tudi pozdravilo. V čem bi lahko bil smisel te ljudi še vedno kriminalizirati in jih kaznovati z denarnimi kaznimi zaradi gojenja ali uporabe konoplje, če pa ne gre za nevarno rastlino ampak za zdravilno zelišče, ki se je celo že tako rekoč od pamtiveka uporabljalo pri nas? Konoplja spada namreč med ljudske, tako imenovane čarobne rastline, ki so jih smatrali za kraljice zdravilnih zelišč. Zaradi njenih izjemnih zdravilnih lastnosti so jo pripisovali Jezusu in nanjo celo navezali neko apokrifno zgodbo o konoplji in Kristusu.
Slovenija je danes v težavah, a položaj ni brezizhoden. Treba je samo prepoznati izhod. Pridružimo se naprednim državam in omogočimo Sloveniji svetlo prihodnost. Bodimo zgled osebne svobode in zdrave družbe. Ljudstvo je svoje povedalo. Ne 5000 podpisov, več kot 11000 se jih je zbralo. Zdaj je vse v rokah poslancev. Gremo v svetlo prihodnost ali bi raje zavili nazaj v mračnjaško preteklost?
Kateri so torej strahovi, ki se oglašajo, češ, naj si raje zatiskamo ušesa in oči pred novimi spoznanji, hkrati pa naj tudi ne poslušamo svojih davnih prednikov? Razen relativno kratkega obdobja, ko je bila konoplja po krivici preganjana, so jo namreč v preteklosti že od nekdaj cenili in očitno bo tako tudi že kmalu v prihodnosti.
2. ODGOVORI NA POMISLEKE
Odgovorimo torej na tiste vedno znova ponavljane strahove:
Ali je konoplja lahko smrtno nevarna?
Ne, dejansko ni bilo zabeležene niti ene same znane smrtne žrtve v vsej znani zgodovini.
Ali lahko škodi zdravju?
Ne, sama po sebi ne škodi zdravju ampak dejansko sproža v telesu procese zdravljenja
Ali lahko telesno zasvoji?
Ne, konoplja ne zasvoji človeka telesno, dejansko se celo zelo uspešno uporablja ravno za zdravljenje odvisnosti od alkohola in opijatov.
Ali legalizacija dovoljuje in celo vzpodbuja uporabo konoplje mladoletnim?
Ne, seveda ne, uporaba konoplje je mladoletnim brez priporočila zdravnika ali zdravilca strogo prepovedana. Učinkovit nadzor nad dostopom mladoletnih do konoplje je sploh eden glavnih smislov legalizacije. Izkušnje na Nizozemskem in na Portugalskem so vzpodbudne.
Ali konoplja napeljuje k drugim, hujšim drogam?
Ne, ne napeljuje. Dokaz je dejstvo, da konopljo pri nas uporablja redno 100.000 ljudi, heroin pa na primer le nekaj tisoč, skoraj stokrat manj.
Ali zmanjšuje prištevnost in sposobnost vožnje?
Ne, raziskave zavarovalnic in avtocest v ZDA in Kanadi so pokazale, da so uporabniki konoplje dejansko bolj previdni vozniki kot neuporabniki. Poleg tega spodbuja tvorbo novih zdravih možganskih celic.
Ali slabša spomin?
Ne, dejansko ravno preprečuje Alzheimerjevo bolezen, ki uničuje spomin.
Ali je današnja konoplja veliko močnejša, kot je bila pred tridesetimi leti?
Današnja konoplja je lahko nekoliko močnejša, vendar je trend dvigovanja vsebnosti thc že pred nekaj leti začel upadati, zdaj pa se konoplje z višjimi odstotki THC gojijo le še za najhujša rakava in podobna obolenja. Višji odstotek THC namreč ne pomeni, da bi bila konoplja zato kaj manj zdrava, nasprotno. Je še bolj zdravilna, ni pa taka močna konoplja primerna za preventivno uporabo pri zdravih osebah, saj učinek ni tako prijeten, kot pri konopljah manjše jakosti.
Ali ni zaradi najrazličnejših tveganj bolje, da se drži uporaba konoplje strogo pod nadzorom zdravnikov in farmacevtov?
Ne. Zdravniki zaradi dolge prepovedanosti nimajo z njo praktično nobenih izkušenj. Naj zato bolniki čakajo na dolgotrajne raziskave? Slovenci smo sploh zavzeti samozdravilci že tradicionalno. Skoraj 80 % se nas raje samozdravi, kot hodi k zdravniku. In prav je tako, saj bi se drugače naš zdravstveni sistem že davno sesul. Sprostitev zakonodaje o konoplji ga končno lahko nekoliko razbremeni. In saj tudi za pitje čajev, kot so meta, sivka in materina dušica ne potrebujemo recepta. Konoplja pa, kot dokazuje medicina, ni od teh zelišč nič bolj nevarna. Možnost gojenja za lastne potrebe je nujna tudi iz stališča ohranjanja pestrosti semen namesto monopolnih vrst, še posebej pa iz stališča človekovih pravic.
Jan 11, 2014