Medtem, ko nekateri že vidijo postopen izhod iz dolgotrajne ekonomske krize (Sloveniji napovedujejo odboj od dna in novo rast), pa se nad nami “zbirajo črni oblaki” nove, še globje krize. Vzroki so še vedno enaki kot tisti, ki so povzročili zdajšnjo krizo. Ali z drugimi besedami: ker vlade oziroma politiki v teh sedmih letih letih (od leta 2007, ko se je kriza začela) niso sprejeli nobenih resnih sistemskih sprememb finančnega in ekonomskega sistema, se nam obetajo scenariji, ki so lahko še bolj črni, kot so bili doslej.

2014, možnost globalnega borznega zloma

Številni strokovnjaki že nekaj časa napovedujejo možnost novega, hudega borznega zloma, ki pa bo še težje rešljiv, kot je bil tisti iz let 2007-2008. V čem je problem?

Od leta 2009, še zlasti pa v letu 2013, so najmočnejši globalni indeksi - ameriški, evropski in japonski - močno zrasli. Industrijski indeks Dow Jones je v letu 2013 zrasel za kar 26,5 odstotka, širši indeks Standard & Poor's 500 se je zvišal za 29,6 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa kar za 38,3 odstotka (Leto 2013 rekordno za borzne indekse Wall Streeta).

Od leta 2009, ko so bili ameriški borzni indeksi na najnižjih ravneh po izbruhu sedanje krize, se je na primer indeks Standard & Poor’s 500 dvignil za kar 165 odstotkov (ZDA se v letu 2014 obeta nadaljevanje gospodarskega okrevanja). Tudi najpomembnejši nemški index DAX se je lani “okrepil” za 25,5 % (Borzni pregled: Letos najdonosnejši indeksi ZDA; v Evropi zmagal DAX).

Ta izjemna rast pa ne izhaja iz gospodarskih aktivnosti, saj je na primer ameriško gospodarstvo v tem obdobju bodisi nazadovalo za 5,4 % bodisi zraslo za 4,9 % na letni ravni po posameznih trimesečjih (Quarterly growth of the real GDP in the United States from 2009 to 2013). Od kod torej ta izjemna borzna rast?

Centralne banke vse od izbruha krize znižujejo svoje ključne obrestne mere, ki še nikoli v zgodovini niso bile na tako nizkih ravneh - v ZDA 0,25 %, v Evropi 0,25 % (ECB); na Japonskem 0,1% (Central banks - summary of current interest rates). Vendar ta obrestna mera ne velja za podjetja, vlade ali prebivalstvo, temveč samo za določeno skupino bank (qualified banks). Samo določene banke imajo torej dostop do izjemno poceni denarja, ki ga večinoma namenjajo za trenutno izjemno donosne borzne špekulacije.

Poleg tega mehanizma Zvezne rezerve oziroma ameriška centralna banka mesečno na finančnih trgih odkupuje obveznice finančnega ministrstva in vrednostnih papirjev na podlagi hipotek v višini 85 milijard dolarjev na mesec (Leto 2013 rekordno za borzne indekse Wall Streeta), kar z drugimi besedami pomeni, da finančnim trgom mesečno “podarijo” 85 milijard dolarjev.

Ni odveč pripomniti, da bi s temi silnimi milijardami, ki jih centralne banke mesečno namenjajo za ohranjanje obstoječega finančnega sistema pri življenju, lahko uvedli tako univerzalni temeljni dohodek, kot tudi rešili skrajno revščino in lakoto ter globalne podnebne spremembe.

Tako je danes v obtoku izjemno veliko denarja, ki pa skorajda ne doseže držav, podjetij in prebivalstva, temveč kroži po finančnih borzah, kjer velike finančne institucije (banke, hedge in drugi skladi itd.) na veliko špekulirajo in napihujejo nov borzni balon.

Od leta 1900 do leta 2009, ko se je začel zadnji borzni vzpon (tako imenovani bikovski trend) je bilo 33 takšnih dolgoročnejših vzponov, ki so povprečno trajali 2,1 leta. Tokratni, zaradi izjemnih spodbud s strani centralnih bank, traja že štiri leta in pol, kar je izjemno dolgo obdobje. A kdor pozna finančno zgodovino, ve, da se bo ta vzpon končal s hudim zlomom, po številnih napovedih že v letu 2014 - Stock Market Crash Coming Early 2014 WARNING!!!!

Kdo profitira?

Komu ta situacija ustreza? Premoženje najbogatejših 300 Zemljanov se je samo lani povečalo za 524 milijard dolarjev in znaša skupno kar 3700 milijard dolarjev (Najbogatejši še bolj bogati: 300 milijarderjev s premoženjem 3700 milijard dolarjev). In ti bogataši so zelo “dobrodelni”. Poglejmo samo vsem dobro znanega dobrodelnika Billa Gatesa.

V svoji karieri - do maja 2013 - je Bill Gates v dobrodelne namenil skupno kar 28 milijard dolarjev (Bill & Melinda Gates Foundation), kar je res veliko. A samo v letu 2013 je njegovo premoženje zraslo za 15,8 milijard dolarjev na skupno 78,5 milijarde dolarjev (Billionaires Worth $3.7 Trillion Surge as Gates Wins 2013). Vendar Gates večino bogastva ne ustvarja več kot solastnik Microsofta, temveč ima največji del svojega premoženja vloženega v finančnem holdingu Cascade Investment LLC, ki ima deleže v številnih velikih globalnih podjetjih. Bill Gates torej zelo dobro služi na borzah ali povedano po domače: Gates je borzni špekulant.

Bill Gates je torej eden izmed tistih, ki ima velike dobičke zaradi prej omenjenih spodbud centralnih bank. Te “spodbude” pa plačujemo davkoplačevalci in prav zaradi njih moramo zategovati pas oziroma zaradi njih se povečuje brezposelnost, revščina, krči se javni sektor itd.

Denar za "reševanje" krize torej večinoma pride do svetovnih superbogatašev, namesto do podjetij, prebivalstva in držav. Ti superbogataši pa so zelo “dobrodelni” in pomagajo revnim, ubogim in bolnim. Mar ne bi bilo bolje, da bi kar direktno pomagali prebivalstvu, podjetjem in državam.

Kako naprej?

Ko bo prišlo do novega borznega zloma - kar se lahko zgodi praktično kadarkoli - se bo kriza še dodatno zaostrila. Države takrat preprosto ne bodo mogle več reševati finančnih institucij, ki bodo ponovno “prosile” za pomoč. Dolgovi držav so namreč že zdaj tako visoki, da ne dopuščajo nobenih reševanj več. Ogromni dobički, ki se zdaj stekajo v zasebne žepe, pa bodo tam tudi ostali, razen v obliki njihove “dobrosrčne” pomoči.

V trenutkih zloma bo nastopila enkratna priložnost. Če bo javni pritisk dovolj velik, bodo vlade vendarle prevzele vajeti v svoje roke, ter sprejele sistemske ukrepe in ponovno prevzele nadzor nad finančnim in ekonomskim sistemom. Če te priložnosti ne bomo izkoristili in bomo finančnikom ponovno prepustili reševanje “našega” finančnega sistema, se nam obetajo črni scenariji, o katerih rajši ne bi niti razmišljali.

A tudi zdaj ni čas, da bi stali križem rok in čakali na velike dogodke. Prizadevanja za uveljavitev že omenjenega univerzalnega temeljnega dohodka (UTD); uveljavitev principov medsebojne delitve, solidarnosti in sodelovanja v ekonomiji; pravične trgovine, socialnega podjetništva, uvajanje komplementarnih valut in tako naprej - so koraki v pravo smer.

Ne čakajmo na bogate “dobrotnike”, da nam “podarijo” tople obroke in “tople” besede.